Temperature se bodo nekoliko spustile, prihajajoči vikend zadnji krik toplih dni

S tem, ko bo v prihajajočih dneh nad naše kraje pritekel nekoliko hladnejši zrak, bodo padle tudi dnevne temperature, spustile pa se bodo tudi jutranje. Babje poletje se s tem poslavlja, topleje bo le še za vikend, ki pa bo, kot kaže, tudi zadnji tako topel.




Po tem, ko so šole za dober teden dni zaprle svoja vrata, saj šolarji in dijaki uživajo v jesenskih oz. krompirjevih počitnicah, nam teden, ki je pred nami, prinaša nekaj občutne ohladitve. Temperature se, tudi za vikend, ko bo najtopleje, ne bodo dvignile čez petnajst stopinj Celzija, čez teden pa se bodo dnevne gibale med osem in dvanajst stopinjami. Če se dotaknemo juter, bo le-to najhladneje v petek, ko se bo živo srebro spustilo vse do ničle, preostale dni pa bo med 4 in 6 stopinjami Celzija. Spomnimo: Močno pretoplo vreme traja že vse od desetega oktobra.

Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. Zvečer se bo meja sneženja spustila do okoli 1400 m nadmorske višine. Pihal bo severovzhodni veter. V sredo bo pretežno oblačno, občasno bo še rahlo deževalo. Meja sneženja bo na okoli 900 m nadmorske višine. Pihal bo severovzhodni veter. Nad severovzhodno Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta se prek srednje Evrope bliža Alpam. Pred njo doteka nad naše kraje z vetrovi zahodnih smeri nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. Najtopleje je bilo 20. in 21. oktobra, ko so temperature v Prekmurju dolgoletno povprečje presegle za več kot deset stopinj Celzija.

Jesenske barve umirjajo naše telo

Vsako jesen se navdušujemo nad lepoto jesenskih barv. Barvna paleta od rdeče, vijolične, oranžne in rumene barve je posledica kemičnih procesov, ki se odvijajo v drevesu, ko se letni čas spremeni iz poletja v zimo. Med rastno dobo so bili listi kot tovarne, kjer se proizvaja večina snovi, potrebnih za rast drevesa. Zeleni listi vsebujejo klorofil, ki daje listu zeleno barvo. Iz sončne svetlobe absorbira energijo, ki se uporablja za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v ogljikove hidrate, kot so sladkorji in škrob. V listih pa so prisotna še druga barvila, na primer karoteni in ksantofilni, a jih večino leta prikriva velika količina zelenega klorofila.

Jeseni se zaradi sprememb dolžine dnevne svetlobe in sprememb temperature klorofil razgradi, zelena barva izgine, rumene do oranžne barve pa postanejo vidne in dajo listom značilen jesenski sijaj. V listih se lahko pojavijo še druge kemične spremembe, ki z razvojem rdečih antocianinskih pigmentov tvorijo dodatne barve. Tako pri nekaterih drevesnih vrstah lahko opazimo le rumene barve, na primer hrasti se večinoma obarvajo z rjavimi barvami. Barve listov pa se lahko razlikujejo med posameznimi drevesi, tudi na enem samem drevesu ali, kot na primer pri rdečih javorjih, celo znotraj enega samega lista.