Tekoče vode nimata, WC pa si delita s podganami

Enaindvajsetletna Betina Breglec in mati Terez životarita v hiši brez vode in človeku dostojanstvenih sanitarij. Če do 5. januarja 2017 ne najdeta 4700 evrov, bosta ostali še brez te borne strehe nad glavo.





Če bi se kak birokrat, ki v topli pisarni pripravlja zakonodajo, tu in tam odpravil med ljudi, bi morda imeli dostojnejše zakone – zlasti tiste s področja sociale. Mi smo se odpravili v Gornji Lakoš, kjer v borni hišici prebivata 21-letna Betina Breglec ter njena 55-letna mati Terez. Čeprav že tako nista zdravi, ju zadnja leta pesti še skrb zaradi hiše, v kateri živita. Čeprav dobesedno životarita in čeprav nista krivi za svojo žalostno usodo, so ju birokrati postavili pred dejstvo; če do 5. januarja 2017 ne zbereta 4700 evrov, bodo Sveti trije kralji postali dan, ko bosta pristali pod vedrim nebom. Njun dom bo namreč veljal za zarubljenega, iz njega pa se bosta morali izseliti.

Imata le eno tretjino

Terez in njeni edinki Betini, ki je izučena za lesarko in kuharsko pomočnico, ni bilo nikoli z rožicami postlano, a se je njuna travma še posebno poglobila leta 2010, ko je po srčnem infarktu umrl mož in oče Anton. Res je tudi sam bolehal in je delal le polovični čas, a je bilo vseeno nekoliko lažje, pa tudi posegov sorodnikov oziroma dedičev na domačo hiško, kjer ni tekoče vode ali stranišča, ni bilo.

“Sledilo je mnogo neprespanih noči. Po očetovi smrti sva ostali v hiši, ki je bila v njegovi lasti do ene tretjine. Preostala lastnika pa sta stric Šandor Madjar in teta Julijana Balla, ki je svoj delež prodala sosedi Veroni Žagar, in zdaj sploh nismo v dobrih odnosih. Najprej je trdila, da bo svoj delež prepustila meni, a si je premislila in iz očitnega nagajanja svoj delež prodala sosedom, saj je trdila, da tako in tako z mamo nimava niti za hrano, kako bi potem lahko odkupili njen delež. Zakaj ni nama v nakup ponudila svojega deleža?” se žalostno sprašuje Betina, ki bi rada delala in si kaj zaslužila, tako kot njena mati, toda kaj ko zaposlitve zanju ni. Pred kratkim jima je še sodišče izdalo odločbo, po kateri morata, če želita ostati v hiši, stricu in sosedi plačati 4700 evrov. “Glede na to, da sva prejemnici denarne socialne pomoči, je jasno, da tega ne bova zmogli. Za mnoge to sicer ni posebno velik znesek, za naju pa je nerešljiva uganka. Kje naj najdeva toliko denarja, če niti za osnovne stvari nimava in životariva brez vode, kopalnice, stranišča? Z Betino pa imava zdravstvene težave,” se priduša Terez.

Ko piha veter, podpreta okno

“Tudi v hiši je nevarno spati, saj ko piha veter, morava podpreti okno v kuhinji, da se ne bi podrlo, enako je pri vratih, stropu in stenah, ki razpadajo. Kaj vse bi bilo treba postoriti, midve sva pa postavljeni pred dejstvo, da bi morali zbrati 4700 evrov, da bi postala hiša, ki leži na 14 arih zemljišča, najino lastništvo. Trudiva se po najboljših močeh, živiva skromno in verjameva v dobrosrčnost in pripravljenost ljudi pomagati sočloveku v stiski. Želiva si predvsem, da bi se najine bivalne razmere toliko izboljšale, da bi lahko normalno zaživeli. Zato prosiva vse, ki nama lahko pomagajo pri zbiranju denarja, s katerim bova sosedom in sorodnikom poravnali dolg ter prevzeli lastništvo nad hišo, naj to storijo. Šele takrat lahko poskušamo hišo vsaj toliko obnoviti, da bo primerna za bivanje.” Tako pa živita od socialne pomoči, Betini pripada 200 evrov, njeni materi pa kakšen evro več. Uspeva jima vsaj poravnavati položnice, nekaj malega jima ostane za hrano, a nad njima torej visi pretnja z rubežem oziroma izselitvijo. A četudi bosta smeli ostati v hiši, ju čaka nadaljevanje pekla, saj če jima zamrzne še edini vir vode, črpalka pred hišo, bosta morali za vodo za pitje, kuhanje, umivanje in pranje posode ter perila prositi sosedove. V hiši nimata stranišča, ampak ga imata zunaj, tako rekoč v naravi, tam pa ju napadajo podgane. “Najhuje je zvečer in ponoči, ko si morava obuti visoke gumijaste škornje, da naju ne pogrizejo,” pove Betina.

dsc_0402

Na centrih za socialno delo Lendava in Murska Sobota so nam zatrdili, da poskušajo na vse načine pomagati, a imajo tudi sami omejene možnosti. Kljub temu Tadeja Horvat iz CSD Lendava in Erna Fišinger iz CSD Murska Sobota pravita, da bodo še naprej spremljali dogajanje in naredili vse, kar bodo lahko oziroma kar jim zakonodaja dovoljuje. Tudi Natalija Gomzi Jablanovec z Območnega združenja RKS v Lendavi pravi, da Breglečevima pomagajo po svojih zmožnostih, in doda, da bodo pozneje, ko in če bo hiša sploh prešla v njuno lastništvo, poskušali s pomočjo sponzorjev in donatorjev urediti hišo, kopalnico, vodovod ter druge reči, ki jih Betina in Terez nujno potrebujeta za človeka dostojno življenje.

Morebiti tudi z vašo pomočjo, dragi bralci, predvsem pri zbiranju nujnih 4700 evrov za odkup hiše!

To lahko storite z nakazilom na TRR Rdečega križa:

Območno združenje Rdečega križa Lendava, Kranjčeva ulica 4, 9220 Lendava. Številka TRR: SI56 0312 4100 0922 524, sklic SI OO 2811201602012017 POMOC BREGLEC

  • Realist

    Pripada jima po 200 evrov socialne pomoči, migrantom pa po 830 evrov. Saj jima socialna ne more pomagati, vsaj dotlej ne, dokler ne bo v ustavo zapisano, da državljani Republike Slovenije imajo enake pravice do dostojnega življenja, kot migranti. Kje ste sedaj velikoustni humanitarci? Aja… one so “samo” državljanke…

  • Ghettoblasta

    Realist ne govori na pamet , konj zabiti ozkogledni.
    http://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-so-pravice-tujcev-ki-pri-nas-zaprosijo-za-azil.html
    Sicer pa je treba vsem pomagati kateri so potrebni pomoči, ne glede na to od kot so!!

  • Realist

    Ej, Ghettoblasta, tele pametno! Saj se ne gre za žepnino! 830 eur potroši država mesečno na migranta za njihovo nastanitev, torej, da imajo wc brez podgan, zastonj stanovanje, ogrevanje, tekočo vodo. kopalnico, brezplačni internet, elektriko itd., kar pa kot vidiš, državljani ne morejo imeti. Zakaj država ne poskrbi za njiju enako kot za migrante? Zakaj imajo tujci pravico do človeka dostojnega življenja, državljani pa ne?

  • Ghettoblasta

    ja. razumem. migrant je kriv.