Svetovni dan brez tobaka: Tobak ogroža tudi okolje

Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen škodljivim vplivom tobaka na okolje in poteka pod geslom “Tobak ogroža tudi okolje.” Ministrstvo za zdravje je včeraj v ta namen, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in nevladnimi organizacijami s področja tobaka, organiziralo nacionalni simpozij ob Svetovnem dnevu brez tobaka.




Vpliv tobačne industrije in izdelkov na okolje je pogosto spregledan, čeprav gre za obsežen in naraščajoč problem, ki povečuje pritisk na krhke ekosisteme našega planeta. “Cilj je ozaveščanje javnosti o vplivu celotnega tobačnega cikla na okolje, od pridelave, proizvodnje in distribucije, do strupenih odpadkov, ki nastajajo pri njegovi proizvodnji,” izpostavlja dr. Aiga Rurane, predstavnica SZO in vodja urada v Sloveniji.

Po besedah začasnega svetovalca SZO in analitika na področju zdravstvenih storitev, politik in zdravstvene ekonomike, prof. dr. John E. Schneider, se v življenjskem ciklu tobačnih izdelkov vsako leto porabi več kot 20 milijard ton vode, izseka več kot 200.000 hektarjev gozdov in ob tem oboli več kot 25 % delavcev. Tobak v svojem življenjskem ciklusu prispeva približno tretjino vseh odpadkov na svetu.

Minister za zdravje Janez Poklukar je v nagovoru na obeležitvi Svetovnega dne brez tobaka povedal: “V Sloveniji že več desetletij z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov med prebivalci. Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila ob bok najnaprednejšim državam v Svetu in prispevala k temu, da se zmanjšuje razširjenost uporabe tobačnih izdelkov tako med odraslimi, kot med mladostniki. Ministrstvo za zdravje redno, preko javnih razpisov sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja, ki jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Skupaj s policijo in nevladnimi organizacijami izvajamo tudi medijske kampanje za ozaveščanje o škodljivosti kajenja v avtomobilih in drugih zaprtih prostorih.

Veseli me, da je bila pred dnevi je bila na Vladi RS sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka- Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, in sicer da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, ki bo uporabljal tobačne in druge povezane izdelke ne bo presegal 5 %. Načrtovane so različne aktivnosti za preprečevanje začetka uporabe in opuščanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter dodatna izobraževanja zdravstvenih in šolskih delavcev na tem področju. Razvoj programov za posebej ranljive skupine in skupnostni pristop za zagotavljanje okolja bo prispeval k manjši uporabi omenjenih izdelkov, nenazadnje tudi z vidika zmanjšanja onesnaženosti z odpadki.”

Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja od leta 2002, kažejo, da se je razširjenost kajenja tobaka med mladostniki znatno znižala med letoma 2002 in 2018. Prav tako se razširjenost kajenja cigaret med mladostniki zmanjšuje tudi po letu 2018.

V zaključku je minister nagovoril vse zbrane k sodelovanju, ki bo vodilo v uresničevanje dolgoročne vizije – to je Sloveniji brez tobaka in se zahvalil vsem, ki si aktivno prizadevajo za zdravje posameznika, družbe in nenazadnje celega planeta.

Janez Poklukar