Svet zavoda soboške bolnišnice potrdil letno poročilo, primanjkljaja za skoraj 2 milijona evrov

Murskoboška bolnišnica je minuli petek na novinarski konferenci predstavilo letno poročilo za leto 2016 in načrte za leto 2017. Poslovni rezultat je, kljub povečanemu obsegu dela, posledica nepriznane bolnišnične uteži in neplačanega realiziranega programa – Za opravljen program na letnem nivoju za 1,8 milijona manj sredstev.





Na zadnji redni seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota, so člani sveta zavoda sprejeli letno poročilo za minulo leto in obravnavali poslovni rezultat bolnišnice, ki je po dolgem času poslovala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 655.195 evrov. Rezultat je, kljub povečanemu obsegu dela, posledica nepriznane bolnišnične uteži in neplačanega realiziranega programa v višini 1.868.205 evrov. Vodstvo soboške bolnišnice, ki jo bo prihodnja štiri leta vodil dosedanji direktor Bojan Korošec, v letošnjem letu pričakuje boljše vrednotenje zdravstvenih programov za hospitalno dejavnost in zmanjšanje razlik med realizirano in priznano utežjo.

49.563.455 evrov prihodkov in 50.218.650 evrov odhodkov

Soboška bolnišnica je v lanskem letu ustvarila 49.563.455 evrov prihodkov in 50.218.650 evrov odhodkov in po dolgem času poslovala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 655.195 evrov, kar pomeni 1,3 odstotka primanjkljaja, ki ga bodo pokrivali s pozitivnim poslovanjem v naslednjih letih.

Direktor soboške bolnišnice Bojan Korošec, je ob tem dejal: “Ob izvedenem rednem in dodatnem programu smo za lansko leto pričakovali pozitiven rezultat. A kljub temu, da smo program akutne in neakutne bolnišnične obravnave celo presegli in izvedli celoten dodatni enkratni program, nam plačnik ni priznal dosežene uteži, kar se posledično odraža na poslovnem rezultatu. Priznavanje višje uteži je težava, ki je prisotna že dalj časa in na to smo Ministrstvo za zdravje že opozarjali. Zagotovili so nam, da bo v letu 2018 prišlo do pravičnejšega vrednotenja SPP-jev po novem sistemu vrednotenja.” Direktor soboške bolnišnice je še opozoril na velik razkorak med plačano in realizirano utežjo med primerljivimi slovenskimi bolnišnicami, ki je razviden iz spodnje tabele:

tabela-sbms

Ob tem je direktor Bojan Korošec, ki je minuli teden na seji vlade Republike Slovenije prejel nov direktorski mandat, predstavil ključne mejnike v minulem obdobju in vizijo razvoja bolnišnice za naprej. Poudaril je, da bolnišnica v času njegovega direktovanja posluje stabilno in brez večjih likvidnostnih težav. V tem času so pridobili mednarodno akreditacijo in jo že dvakrat obnovili, prav tako pa pridobili tudi ISO standard. Med prvimi v Sloveniji so odprli nov Urgentni center, prav tako so renovirali prostore intenzivne terapije na Kirurškem in Internem oddelku. Soboška bolnišnica je že nekaj časa učna baza za ljubljansko, mariborsko in osiješko medicinsko fakulteto, nadaljujejo pa z lastno štipendijsko politiko. Značilnost soboške bolnišnice je velika učinkovitost zdravstvenih in drugih delavcev.

Med ključnimi cilji je Bojan Korošec izpostavil trajni dogovor z Ministrstvom za zdravje in ZZZS o plačilu višje uteži, saj zaradi neplačane realizirane uteži SPP-ja na letni ravni od plačnika prejmejo tudi do 1,8 mio evrov manj prihodkov. Skrajšati želijo čakalne dobe, prav tako ležalno dobo ter povečati enodnevno obravnavo in operativne posege v enodnevni bolnišnici. Posebno pozornost bodo namenili vzpostavitvi invazivne kardiološke diagnostike, Pediatričnega urgentnega centra s pokritim veznim hodnikom med stavbo Otroškega in Internega oddelka.

Splosna-bolnisnica-Murska-Sobota

Korošec o vlaganjih v prenovo stavbe

Končati nameravajo prenovo prostorov v pritličju Internega oddelka za nevrološko specialistično ambulantno diagnostiko in postaviti temelje za samostojni Nevrološki oddelek. Prenoviti nameravajo bolnišnično lekarno ter preseliti laboratorijsko dejavnost v nove prostore Urgentnega centra, v dosedanje prostore laboratorijske dejavnosti pa umestiti kardiološko diagnostiko, invazivni kardiološki laboratorij in kardiološko ambulantno rehabilitacijo, kar pa bo možno izvesti le v primeru dogovora o plačilu višje uteži v letu 2017.

Nadgraditi nameravajo sodelovanje s primarnim in terciarnim zdravstvom, zdravilišči in učnimi ustanovami ter lokalno skupnostjo. V prihodnje nameravajo posodobiti bolnišnične sobe v 1 do 2 posteljne, predvsem zaradi potrebe izolacije bolnikov. Prenoviti nameravajo dializno dejavnost, renovirati Otroški in Infekcijski oddelek ter postaviti diagnostični in terapevtski center za žilne bolezni (razen srca). Zaradi demografskih in epidemioloških značilnosti želijo ustanoviti Oddelek za geriatrijo in internistično onkologijo, postaviti negovalni oddelek in paliativni oddelek v stari porodnišnici, renovirati operacijske dvorane ter še močneje razvijati znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnost, ki bo osnova za pridobitev enega ali dveh bodočih kliničnih oddelkov.

Svet zavoda je obravnaval tudi pojasnilo vodstva glede upravičenosti izplačila nadomestila za neizrabljen letni dopust 19 zaposlenim različnih poklicnih skupin. Predsednik sveta zavoda Marko Virag je glede tega dejal, da je bilo posredovano pravno mnenje in mnenje Združenja zdravstvenih zavodov, iz katerih je razvidno, da je tako ravnanje možno. Podobno prakso izplačevanja naj bi imeli tudi v nekaterih drugih javnih zavodih. Preden sprejmejo dokončno stališče glede tega, pa svet zavoda pričakuje še uradno mnenje pristojnih organov, ki se s tem ukvarjajo.

V lanskem letu so v soboški bolnišnici realizirali 17.375 SPP-jev (skupine primerljivih primerov). Tako so plan izpolnili 100,5 odstotno oziroma opravili 83 primerov več, kot je bilo določeno po pogodbi z ZZZS (17.292 primerov). Povprečna utež je znašala 1,39 in je višja, kot jo priznava ZZZS (priznana po pogodbi 1,272)  ter presega plansko utež za 9 odstotkov v vrednosti 1.868.205 evrov. Obenem so opravili veliko zdravstvenih storitev, kjer je prišlo do presežka pogodbenih storitev v skupni vrednosti 410.715 evrov. Skupno je bilo tako opravljeno za 2.278.920 evrov storitev, ki jih plačnik ZZZS soboški bolnišnici ne priznava.

V okviru specialistične ambulantne dejavnosti so v lanskem letu opravili 168.763 pregledov (po pogodbi 166.091 primerov), kar je za 2 odstotka več, kot je bilo po pogodbi. Vse specialistične ambulante so opravile 1.653.508 točk, kar je za 2,2 odstotka več, kot predhodno leto. V letu 2016 so opravili 14.826 raznih operacij oziroma 5,4 odstotke več, kot predhodno leto in 12.357 dializ, kar je za 4,5 odstotka več, kot leto prej. Na Oddelku za radiologijo so opravili 6.881 raznih preiskav z magnetno resonanco, kar je 5,3 odstotka več, kot leta 2015 in 7.799 preiskav s CT-jem, kar je 9,5 odstotka več, kot leta 2015.

Povečani stroški dela

Zaradi povečanja fizičnega programa so se povečali stroški dela (2.715.041 evrov), materialni stroški (1.794.506 evrov) in stroški storitev (550.755 evrov). Stroški dela iz naslova napredovanj so znašali 900.000 evrov, stroški povečanega regresa 302.755 evrov in novih zaposlitev (predvsem na račun Urgentnega centra) v višini 720.000 evrov. Za izplačilo nadur po referenčnih obdobjih je bilo namenjenih 352.000 evrov.

Investicijska sredstva so v lanskem letu namenili za nova osnovna sredstva v višini 1.886.568 evrov (1.648.460 evrov lastnih sredstev in 238.108 evrov sredstev Ministrstva za zdravje), 1.223.108 evrov so investirali v različno medicinsko opremo (13 monitorjev s centralno postajo, anestezijski aparat, laparoskopski stolp, 6 monitorjev s centralno postajo in parni sterilizator), 265.110 evrov v ostalo opremo in pohištvo, 95.733 evrov v računalniške programe in 84. 205 evrov za gradbene objekte. V letu 2017 bodo sredstva vlagali v novo medicinsko opremo in preselitev laboratorija, ki je predvidena v sredini letošnjega leta.

Soboška bolnišnica je še zmeraj eden največjih zaposlovalcev v Pomurju in je konec lanskega leta zaposlovala 1.042 zaposlenih, kar je 34 več, kot leta 2015. Število zaposlenih v medicinski dejavnosti se je povečalo za 19 (področje zdravstvene nege), ostalih zdravstvenih delavcev za 6 in 2 zdravnika.

Klik >>