Studio City: “Fracking nenadoma ni več fracking?!”

V včerajšnji oddaji Studio City, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 21.00 uri na prvem programu televizije Slovenija, je med drugim bilo govora o o pritožbi nevladnih organizacij na OECD zaradi dejavnosti frackinga na petišovskem polju. V pogovoru z voditeljem Marcelom Štefančičem sta sodelovala dr. Mihael Kasaš (Civilna iniciativa – Ustavimo fracking v Sloveniji) in Marko Maver, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.




Sedemnajst nevladnih organizacij je vložilo pritožbo pri OECD glede frackinga na petišovskem polju, ki ga v Sloveniji izvaja britanska multinacionalka. Lahko OECD britanski fracking v Sloveniji ustavi? “OECD najbrž ne, ga pa lahko država in državljani s svojo aktivnostjo. Civilne iniciative so kot rdeče lučke na avtu, ki zasvetijo, ko je nekaj narobe. Smernice OECD-ja so jasne in to je odgovorna družba, ki pa takšnih stvari, ki so v škodo okolju, zagotovo ne bi počela,” je uvodoma dejal dr. Mihael Kasaš.

Zakaj OECD? Zakaj frackinga na petišovskem polju ne ustavi torej država? “Kot smo že napovedali, bomo v novelo zakona o varstvu okolja vključili prepoved frackinga. Tukaj želimo slediti previdnostnemu načelu, da v kolikor obstaja dvom, da ima varstvo okolja prednost pred drugimi interesi. Na petišovskem polju se dogaja kompleksna zadeva, gledati je potrebno bolj celostno. Ključen pri vsem tem je odnos tistih, ki želijo pri nas to aktivnost izvajati- tako do okolja, kakor tudi do prebivalstva in do države. Pri vsakem procesu so določena tveganja, pri katerih so pomembni transparentnost, spoštovanje zakonodaje in določenih standardov,” je dejal Marko Maver.

Na omenjenem petišovskem polju se fracking izvaja že leta. “Drži. Investitorji govorijo, da se to tukaj počne že 40 let, a je potrebno vedeti, da to ni takšen fracking, kot je bil takrat. Gre za drugačne tlake, drugačno tehnologijo, … Če govorimo o posledicah, poglejmo na Nizozemsko. Tam so se zgodili potresi. V Petišovcih trenutno vidnih posledic ni. Ne vemo niti, ali Britanci merijo vplive na okolje,” je dejal Kasaš, a je Maver nadaljeval: “S samo aktivnostjo, ki jo Britanci izvajajo, imajo v okoljevarstvenih dovoljenjih naložene določene obveznosti, torej tudi, ko in če bi prišlo do poglabljanja vrtine in širšega drenažnega radija. Tukaj bi bila potrebna presoja vplivov na okolje, kar je tudi ARSO naročil.”

Torej, bo multinacionalka nadzorovala samo sebe? “Točno to se od njih pričakuje. Kako bi lahko v to zaupali? Ta multinacionalka zavaja javnost, zavaja investitorje,” je med drugim dejal dr. Kasaš. “In to so storili že leta 2011, ko so investitorje prepričevali, da imajo vsa dovoljenja, da lahko pričnejo z horizontalnim vrtanjem. Nam lokalnim prebivalcem govorijo, da je to enako početje kot pred 40. leti. To je čisto zavajanje,” je bil oster dr. Kasaš.

Omenjena britanska multinacionalka je svoje dejavnosti vmes preimenovala iz “ponovne stimulacije vrtin pg-10 in pg-11a s hidravličnim lomljenjem” v “ohranjanje produktivnosti pridobivanja rudnin.” So fracking nenadoma preimenovali in ni bil več fracking? “To je zavajanje javnosti. Temu se reče fracking. S preimenovanjem so poizkušali zaobit zakonodajo. ARSO je odločil, da je za to povečanje aktivnosti potrebna presoja vplivov na okolje, ki bi pokazala, ali so te aktivnosti sprejemljive za okolico. Presojo bo moral narediti investitor,” je še dejal Maver. Velika Britanija je fracking prepovedala. Vsaj začasno. Pri nas, na petišovskem polju, pa skuša s frackingom nadaljevat prav britansko podjetje. “Žalostno, ironično. Ne vem kaj naj rečem. Ravno zato smo se obrnili na OECD,” je zaključil dr. Kasaš.