Ste opazili? Nad nami je veliko puščavskega prahu, priča pa smo tudi izbruhu vegetacije

Verjetno ste opazili, da dež te dni pušča sledove. Nad nami je namreč veliko puščavskega prahu, ki ga padavine spirajo iz zraka. Puščavski prah naše kraje sicer doseže večkrat na leto, vendar je tokrat vsebnost prahu v ozračju izjemno visoka.




Puščavski prah poslabša vidnost, nebo dobi mlečen ali rjavkast videz. Včeraj je bilo ravno toliko dežja, da so na objektih ostali lepo vidni sledovi tega prahu. Razlog za opisani pojav je bil neobičajno globok ciklon nad severno Afriko (Saharo), ki je dvignil večje količine puščavskega prahu visoko v ozračje. Izraziti južni vetrovi so prinesli prah vse do srednje Evrope. Takšen transport je lahko precej hiter, saj ob hitrosti vetra okrog 100 km/h in razdalji 1500 km zračna masa doseže naše kraje v 15 urah.

Koliko puščavskega prahu je padlo na Slovenijo? Meritev Agencija republike Slovenije za okolje nima, lahko pa naredijo grobo oceno. Grška univerza v Atenah namreč napoveduje vsebnost in izpadanje puščavskega prahu. Približna ocena izpada prahu iz ozračja za naše kraje je okoli 1000 mg/m2. Če upoštevamo površino celotne Slovenije, se iz ozračja izpere za okoli 20 000 ton puščavskega prahu. Veliko! Z njim bi napolnili precej peskovnikov.

Zračna masa s puščavskim prahom lahko prepotuje še mnogo večjo razdaljo. Znano je, da subtropski vetrovi vzhodnih smeri (pasati) lahko prenesejo puščavski pesek iz Sahare vse do Karibskega otočja in amazonskega pragozda. Puščavski prah v kombinaciji s suho zračno maso iznad Sahare med drugim zavira nastanek tropskih ciklonov.

Včeraj so dežne kaplje še puščale sledove, danes pa bo nad naše kraje začel dotekati čistejši zrak iznad severne polovice Evrope. Kljub temu povsem brez prahu v zraku ne bo šlo – zaradi cvetenja bo še vedno prisoten cvetni prah.

Priča smo tudi izbruhu vegetacije

V zadnjih dneh nas navdušuje izbruh vegetacije, ki bo kljub zaostankom zaradi dolge zime, kmalu v svojih običajnih tirih. Natanko pred letom dni so bile že zaključene fenološke faze olistanja nekaterih listopadnih dreves, ki jih uvrščamo na prehod med fenološko zgodnjo in pravo pomladjo.

Temperaturne razmere v zadnjem tednu, z najvišjimi dnevnimi temperaturami blizu 20 °C, kar silijo k hitremu fenološkemu razvoju in leto bo verjetno spet eno tistih, ko bodo razlike v ustaljenem fenološkem vrstnem redu, najprej olistanje divjega kostanja in breze, za njima bukve in nato še drugih listopadnih dreves, zelo majhne. Vremenske razmere namreč omogočajo, da akumulacija toplote naglo narašča, za 10 °C in več dnevno.