Ste ga uporabljali tudi vi? Danes praznuje nekoč izjemno priljubljen mIRC!

mIRC je računalniški program za komunikacijo preko protokola IRC za operacijski sistem Windows z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Ustvaril in razvil ga je Khaled Mardam-Bey leta 1995. Črka m v njegovem imenu ima do sedaj, še zmeraj nepojasnjen pomen, imela pa naj bi negativen prizvok »moo« ali na kratko mu. Tako se je obdržalo ime m-I-R-C ali kar na kratko »mirk«.




Internet Relay Chat (angleško IRC) je angleški izraz za spletni klepet, ki je eden od razširjenih načinov trenutnega (instant) skupinskega sporočanja in sporazumevanja na Internetu. Khaled Mardam-Bey se je odločil ustvariti mIRC zato, ker se je mu je zdel prvi takratni odjemalec WinIRC preveč neuporaben, zato se je odločil, da razvije nov program z naprednejšimi funkcijami. Program je zaradi svoje popularnosti in prepoznavnosti zelo hitro prirasel k srcom uporabnikom, zaradi tega ga je avtor tudi redno posodabljal. Program je stal prvotno 20$, seveda pa je imel tudi 30 dnevno brezplačno različico. Zadnje različice programa vsebujejo tudi okno, ki uporabniku vsili registracijo, ampak deluje program tudi brez nje.

Program se je že od začetka razlikoval od drugih odjemalcev, zaradi tega je bil izjemno priljubljen. Ena izmed velikih prednosti je ta, da vsebuje skriptni jezik, s katerim se lahko dopolni funkcionalnost ali delovanje programa prilagodi potrebam uporabnika. Prav tako skripte umogočajo uprabaniku, da si naredi svoje funkcije ali ukaze. Velika pridobitev za sam program je bila tudi vključitev protokola DCC, kar je pomenilo majhno revolucijo pri pošiljanju podatkov. Kasneje je sledil še DHCP, ki je še izboljšana prejšnjega protokola. Z leti je program dobil še nove jezikovne podpore, kar mu je omogočilo tudi prodor na druga jezikovna območja v zadnji različici pa je omogočen tudi IPv6 dostop.

Konec avgusta 1988 se je rodil IRC, program za večuporabniški pogovor, ki je bil sprva namenjen pogovorom v okviru javnega BBS-a na finski univerzi v mestu Oulu. Razvijati ga je začel sistemski administrator Jarkko Oikarinen (vzdevek »WiZ«), in sicer kot dodatno možnost konferenčnih diskusij (podobnih Usenetu), da lahko potekajo v realnem času.

Oikarinen je program poslal univerzitetnim prijateljem, ti pa svojim prijateljem … Ko je v naslednjih letih prišlo do širitve interneta ter s tem do povezovanja mreže univerz in akademskih ustanov na meddržavni ravni, so začeli povezovati sprva skromno število finskih in ameriških IRC-strežnikov. Leta 1989 je Michael Sandrof izdal UNIX program ircII, katerega poznejše različice so začeli uporabljati tudi na slovenski akademski mreži Arnes.

In ja. Tudi Lendavčani smo, kakor preostali Slovenci, imeli svoj t.i. kanal, kjer smo se združevali. Kanali, sobe (beseda je bila priljubljena bolj pri sosedih Hrvatih), ali kakor koli drugače smo jim takrat že rekli, je lahko ustvaril vsak in nanjo privabil svoje prijatelje in znance, kar pa ni bilo željeno početi po drugih že ustvarjenih kanalih. Ob takšnem početju si bil lahko kar hitro “kickan” ali “banan,” kar pa ni bilo ravno najbolj prijetno.

Naslov kanala se je vedno pričel z lojtro “#,” torej recimo “#lendava,” a smo Lendavčani in Lendavčanke pogovore vodili še na drugih številnih kanalih “#klet,” “#kuvajt,” (da, tudi to je bil obiskan lendavski kanal), ipd … Administratorji so se od običajnih uporabnikov razlikovali z oznako “@” pred imenom oz. vzdevkom, kar je pomenilo “op” oz. operater. Ta je lahko “op-e” podeljeval prosto po Prešernu, a je ta s tem tvegal morebitno izgubo kanala, saj ti je lahko operaterski status s strani drugega bil odvzet. Med drugim je ta uporabnike lahko “kickal,” “banal,” ali uveljavljal razna druga pravila. Skratka, veljala je hierarhija.