Srečala se je prva generacija lendavskih gimnazijcev z vrstniki drugih programov

Nekoliko čustveno, a predvsem veselo in prisrčno je minilo srečanje šolnikov oz. maturantov pred dnevi, kateri so bili vpisani kot prva generacija gimnazijcev na takratni Dvojezični srednji šoli Lendava. Dobili so se pred sedaj že razpadajočo nekdanjo srednješolsko zgradbo, skupaj z vrstniki iz drugih programov.




Pred dnevi se je pred nekdanjo srednješolsko zgradbo na Glavni ulici v Lendavi, ki sedaj klavrno propada in bo po več kot desetletju naposled le prešla v roke lendavske Občine, zbralo lepo število dijakov, ki so svoje srednješolsko izobraževanje začeli leta 1990 in ga štiri leta pozneje, torej leta 1994 tudi uspešno zaključili. Med njimi je bilo tudi kar nekaj bivših dijakov in dijakinj, ki so leta 1990 šolanje začeli kot prva generacija gimnazijcev na lendavski srednji šoli.

Nekaj se jih je razselilo po Sloveniji, a velika večina jih je ostala v rodnem kraju, kjer so tudi zaposleni in kjer jih ima, velika večina, tudi družine. Ob tem velja omeniti, da sta se srečanja udeležila tudi dva takratna razreda programa Ekonomski tehnik, en oddelek Strojnih tehnikov ter kot smo že navedli, en oddelek splošne gimnazije, ki je hkrati bil tudi prvi v zgodovini šole. Iz tega velja torej sklepati, da se program na lendavski dvojezični šoli izvaja že 25 let.

Pred uvedbo gimnazijskega programa je to bila pedagoška smer, ki se je potem preoblikovala v gimnazijo. Mature dijaki takrat še niso opravljali, pa čeprav bi jo lahko, poskusno, a so se odločili zgolj za zaključni izpit. Kot nam je dejala Helena Antolin Tibaut, ena izmed organizatork srečanja, je njihova razredničarka takrat bila Alenka Lovrenčec, ta je sicer v Dvojezični srednji šoli Lendava še vedno zaposlena, prav tako sedaj Antolin Tibautova, takratni ravnatelji pa je bil Tibor Füle, ki je že nekaj krepkih let v zasluženem pokoju. Kot je še dejala Antolin Tibautova so časi bili takrat drugačni, a da je na generacijo, ki je dala uspešne študente; dva pravnika, 6 diplomiranih inženirjev in inženirjev različnih strok, od generacije pa je kar polovica profesorjev, šola lahko ponosna.

Pred nekdanjo šolsko zgradbo je seveda najprej sledilo fotografiranje, z nekaterimi so se videli šele po več letih, zatorej besed ni manjkalo, za tem pa je sledilo družabno srečanje. Med prisotnimi dijaki so bili prisotni dve razredničarki; Hermina László in že omenjena Alenka Lovrenčec ter razrednik Attila Horváth, ki prav tako še poučuje na lendavski srednji šoli. Razrednik Franjo Tarandek je na žalost že pokojni, pa so se ga nekdanji dijaki prav tako spomnili.

Zgodovina srednješolskega izobraževanja sega v Lendavi v leto 1903, ko se je začelo obrtno izobraževanje. Po drugi svetovni vojni (od leta 1945) je ustanova delovala kot poklicna kovinarska šola, od leta 1960 pa kot srednja strojna tehnična šola. V tem času so se v triletno poklicno kovinarsko šolo in v program strojništva na štiriletni tehnični šoli vpisovali dijaki iz celotnega Pomurja. Pouk je potekal v slovenskem jeziku, leta 1976 pa je bil uveden fakultativni pouk madžarskega jezika.