Smo sredi svetovnega tedna dojenja

Od prvega avgustovskega dne pa do nedelje obeležujemo svetovni teden dojenja, katerega namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja. Teden bo letos minil v znamenju slogana Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo. Na NIJZ ob tem poudarjajo, da je materino mleko pomembne vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe.




Kot poudarja dr. Zalka Drglin, si v Sloveniji prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Zavedati se moramo, da mame za dobre prakse dojenja potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.

Kako lahko očka podpre dojenje?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavljajo pomen očetove podpore dojenju. Irena Krotec osvetljuje pomen dejavnega očetovstva: s sodelovanjem pri negi dojenčka, skrbi za dom in z ljubečim odnosom je oče otroka doječi materi v veliko podporo.

Kakšna so priporočila SZO glede dojenja?

Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati naj novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.

Kako pa je z uresničevanjem priporočil glede dojenja v Sloveniji?

Na srečo se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka. Kot povzema rezultate raziskave SI.Menu 2017/18 Vida Fajdiga Turk: “V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v raziskavi, pa je bilo šestindvajset mesecev.”

Vemo, da je dobro izključno dojiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Kaj pa dojenje po prvem letu? In dojenje dvoletnika? Kdaj naj se zaključi obdobje dojenja?

V svojem prispevku dr. Zalka Drglin analizira nekatere predsodke o dojenju po tem, ko otrok upihne prvo svečko, in poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe: “Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto.” In zaključuje: “Predvsem je smiselno razgrajevati predsodke in se seznaniti z dejstvi, da ne bi doječih žensk obremenjevali z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, na primer s komentarjem, češ ‘otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje’ ali ‘se samo crklja’. To preprosto ni res. … Začnimo sprejemati doječe mame novorojenčkov, dojenčkov in malčkov kot del našega vsakdana v javnosti in zasebno.”