Si želite tatuja? Tudi v barvah za tatuje se lahko skrivajo nevarne snovi!

Tetoviranje je trajna oz. stalna telesna poslikava, izdelek se imenuje tatu (tattoo). Danes je to nanašanje barve z vbodi v globlje kožne plasti ali pod njo, drugače okrasitev kože z resničnimi ali izmišljenimi podobami, ornamenti, liki, … Pripravili smo nekaj koristnih nasvetov za vse, ki razmišljajo o tetovažah ali trajnem ličenju.




Dejstvo je, da je vprašanje varnosti tatujev kompleksno in ni odvisno le od barvil oziroma črnil. “Barve za tetoviranje so v bistvu mešanica številnih različnih kemikalij, ki že same po sebi, še bolj pa v kombinaciji, lahko povzročijo neželene posledice,” pojasnjujejo v Uradu Republike Slovenije za kemikalije in ob tem opozarjajo, da tisti, ki se odločajo za tetoviranje oziroma trajno ličenje glede varnosti posega nikoli nimajo 100-odstotnega zagotovila, saj so pri tetoviranju pravzaprav popolnoma prepuščeni “mojstrom” in barvilom, ki jih le-ti uporabljajo. Zakonodaja EU sicer določa omejitve in prepovedi določenih barvil v barvah za tetoviranje, ki se tržijo in uporabljajo v EU, zaradi česar bi načeloma morala biti ustrezna za večino uporabnikov. Vprašanje pa je, koliko se v praksi saloni za tetoviranje oziroma trajno ličenje teh omejitev dejansko zavedajo in držijo. “Tudi če določene barve zaradi omejitve ne bo več mogoče kupiti v EU, jo lahko mojstri tetovaž še vedno naročajo od drugod, saj tega nadzora na mejah EU ni. Če so barve uvožene iz tretjih držav, kjer niti osnovnih omejitev ni, je teh zagotovil še manj,” dodajajo.

“Namen omejitve za snovi v črnilih, ki se uporabljajo v tatujih in za trajno ličenje, ki je bila na ravni EU sprejeta v letu 2020, ni prepovedati tetoviranje, temveč zagotoviti varnejšo uporabo barvil in s tem zmanjšanje tveganja za potrošnike,” pojasnjujejo in dodajajo, da sprejeta uredba prinaša pomemben napredek pri varovanju zdravja ljudi, saj omejuje uporabo preko 4.000 nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje. Omejitve bodo po njihovih besedah zagotovo pripomogle k zmanjšanem številu alergijskih reakcij in drugih vnetnih kožnih reakcij, ki jih lahko povzročijo črnila. Zmanjšali pa bi se lahko tudi resnejši učinki, kot so rak, poškodbe DNK ali reproduktivnega sistema. Kot pojasnjujejo, “se je namreč treba zavedati tudi, da so odzivi posameznikov na barvila odvisni tudi od vsakega posameznega uporabnika, njegovih fizioloških značilnosti in zdravstvenega stanja – kar nekomu ne bo povzročalo nobenega problema, bo lahko pri drugem povzročilo resne reakcije.” Poseben vidik varnosti pa so seveda tudi higienski in strokovno-tehnični pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci teh storitev.

Zakonodaja izvajalcem nalaga, da stranko pred posegom informirajo o sestavi barvil in sestavinah ter jih opozorijo glede prisotnosti morebitnih kovin, ki lahko povzročajo alergijske reakcije (nikelj, krom). Prav tako jih morajo seznaniti z vsemi varnostnimi opozorili in drugimi navodili za uporabo barvil. Na podlagi teh informacij bi si potrošniki lahko ustvarili vsaj osnovno predstavo o posegu in možnih posledicah. Ta predhodni posvet in razmislek, po potrebi tudi posvet pri zdravniku, bi bil zelo priporočljiv. “Skupine, ki bi morale biti na te informacije še posebej pozorne, so otroci (oz. njihovi starši, pri katerih bi tetoviranje – tudi začasno- odločno odsvetovali), ljudje z občutljivo kožo, z alergijami, zmanjšano odpornostjo, kronični bolniki …,” naštevajo v Uradu RS za kemikalije in dodajajo, da se za tetoviranje raje odločimo pri kvalitetnih in preizkušenih izvajalcih v Sloveniji, ki svoje delo opravljajo profesionalno, tudi če so zaradi tega dražji.

Sicer imamo za spremljanje neželenih učinkov tetoviranja v Sloveniji vzpostavljen t.i. sistem “kozmetovigilance”. Sistem je v osnovi namenjen spremljanju kozmetičnih proizvodov, vključuje pa tudi tatuje in proizvode za trajno ličenje. Potrošniki, ki pri uporabi kozmetičnih izdelkov ali po tetoviranju oziroma trajnem ličenju naletijo na kakršne koli težave in neželene učinke, jih lahko sporočijo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) preko portala Kozmetovigilanca: spremljanje neželenih učinkov kozmetike.