Sezona neviht se približuje: Projektu letalske protitočne obrambe se je letos pridružila večina prekmurskih občin

Sezona neviht se nezadržno približuje in tudi letos bo potrebno poskrbeti za protitočno obrambo. Omenjenemu projektu se je letos pridružila večina prekmurskih občin, med katerimi je tudi Občina Lendava. Da toča povzroči ogromno gmotno pa tudi kmetijsko škodo seveda ni potrebno posebej poudarjati.




Večina prekmurskih občin se je tudi letos pridružila projektu letalske protitočne obrambe, katere izvajanje se je že pričelo 27. aprila. Letos je, po vseh teh letih, takšna obramba zagotovljena na podlagi krovne pogodbe pristojnega ministrstva, ki je bila urejena v roku, tako, kot je bilo dogovorjeno na pogajanjih, a kot pravi vodja projekta protitočne obrambe Darko Kralj, vse stvari še vedno niso povsem urejene, kot so denimo sredstva za nakup drugega letala, katerega nujno potrebujejo, omenjeni projekt pa, kot še pravi Kralj, nima dodane vrednosti. Občina Lendava je v svojem proračunu za ta namen rezervirala 3.500 evrov.

Za omenjeni projekt je letos namenjenih 260.000 evrov. Denar zagotavlja kmetijsko ministrstvo ter Občine, ki so k projektu pristopile. Tukajšnja letalska protitočna obramba sicer velja enega izmed največjih tovrstnih projektov na svetu, saj z letali, ki prenašajo srebrov jodid, bdijo nad 4.000 kvadratnih kilometrih velikim območjem. Preostali letalski centri v Evropi, ki imajo enako nalogo, bdijo nad slabimi 3.000 kvadratnimi kilometri, z mnogo boljšo opremo in večjimi proračuni. Za nemoteno delovanje bi sicer v Letalskem centru Maribor, od koder tovrstna letala tudi vzletajo, potrebovali okrog pol milijona evrov in še najmanj eno letalo. 

“Oblak ožemamo kot gobo”

“Mi oblake posipavamo od spodaj. Vsak oblak vertikalnega razvoja, torej tisti, ki raste v višino, ima na prednjem robu veliko dviganje s hitrostjo od pet do nekaj deset metrov na sekundo. V tem delu posipavamo reagent, da ga potegne v oblak. V bazi oblaka, torej tam v notranjosti, ki se je ne vidi več, je poenostavljeno povedano tovarna dežja. Ali pa toče. Ker so saje, ki jih mi spuščamo vanj, zelo higroskopične, nase vežejo vlago in ustvarjajo dodatna kondenzacijska jedra. Ker imajo takšno piramidasto obliko, v kapljici povzročajo dinamično napetost in ne dovolijo, da bi se okoli kapljice nabral velik kristal. V poštenem nevihtnem oblaku so točonosne krogle velike kot medicinska žoga. Tak oblak ima potencial petih hirošimskih atomskih bomb in je zelo nevaren za letalski promet; nobeno letalo ne leti skozenj. Zato mi delamo spodaj. Lahko bi tudi z zgornje strani na prednjem robu, ampak potrebuješ letalo, ki lahko leti visoko.

Učinek je tak: zadeva pada z višine 15 kilometrov navzdol na zadnjem robu oblaka. Ima svojo maso in hitrost, in če poznamo fiziko, se zaradi mase in hitrosti segreva. In ker se segreva, razpada v ali močan dež ali pa tudi v manjšo točo med dežjem. To se lahko zgodi. Ampak vedno se da tudi dokazati, da je tak oblak obdelan. Ko smo na branjenem področju nastavili kozarce, smo pod mikroskopom videli, da je bilo cel kup pikic črnih saj, in to saj srebrovega jodida.

Mi oblak pravzaprav izlivamo, ožemamo ga kot gobo. Spremljati in posipavati ga je treba celo njegovo življenjsko dobo, dokler črpa vlago iz ozračja. Ko se enkrat izlije, je izgubil potencial. Zato vedno pravimo, da bi bil problem, če bi enkrat nehali opravljati obrambo na Štajerskem. Kajti Avstrijci je ne bodo nehali. Oni še dvignejo potencial oblaka in če ga mi naprej ne obdelujemo, bomo imeli še več toče in obmejni pas bi bil močno obremenjen,” je še povedal vodja projekta Darko Kralj.