Ribiči imajo težave s kormorani tudi na območju, ki ga pokriva ribiška družina Lendava

Poslanec mag. Dejan Židan, je na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, naslovil poslansko vprašanje v zvezi z vplivom kormorana na ribje vrste v celinskih vodah. Nanj se je z dopisom obrnila Ribiška družina (RD) Ljutomer, ki pa navaja, da ima pri poslanem dopisu tudi soglasje vseh pomurskih ribiških družin in ribiških družin ob reki Muri, to so RD Murska sobota, RD Lendava, RD Gornja Radgona in RD Paloma Sladki Vrh.




Kormoran poje najmanj pol kilograma rib na dan. Ribiči se nad slednjimi hudujejo že dlje časa, a na žalost ne morejo nič, saj imajo dobesedno zvezane roke. “S kormorani imamo tudi na območju lendavske ribiške družine velike težave. Že lansko leto smo na pristojno kmetijsko ministrstvo podali vlogo za odstrel, a so vse zavrnili. Pet letni plan se bo na ministrstvu za kmetijstvo sprejemal šele prihodnje leto, takrat morda lahko pričakujemo vsaj plašenje, če bo sreča tudi kakšno redčenje, a letos zagotovo ne. Roke imamo povsem zvezane, saj jih ne smemo niti plašiti. Ribiške družine od Maribora proti kljuni dovoljenja za odstrel ni dobila niti ena ribiška družina,” razlaga predsednik ribiške družine Lendava, Jože Jerebic.

Leta 2017 je bila izdana odločba za odstrel kormorana, ki pa vključuje večino rek in vodnih površin od zahoda do reke Drave, kjer se ustavi in je tam na posameznih območjih še dovoljen odstrel. Prlekija, Prekmurje in večji del Štajerske so čudežno izpadli iz te odločbe, kar je nesmiselno in povsem nerazumljivo. Glede na to, da imajo vse naše sosednje države (Avstrija, Madžarska in Hrvaška) zelo dobro rešen problem kormorana z odstrelom in da je dovoljen omejen odstrel kormorana vse do Drave, je Prlekija in Prekmurje postalo nekakšen rezervat za kormorane, saj je ta ptica zelo previdna in pametna, tako da ve kje je varna.

“Na ribji populaciji se prisotnost kormorana zelo pozna. Velikokrat opažam, da se te ptice tako najejo, da komajda letijo, tisto, kar pa ne uspejo pojesti, pa zaradi svojega plenilskega nagona poškodujejo. Pri ribiškem domu v Lendavi smo imeli postrvi. Manjše je kormoran ujel, večje pa je poškodoval, ko jih ni uspel spraviti vase. Narediti ne moremo nič. Poleg kormoranov so tukaj še vidre in sive ter bele čaplje, pa tudi bobri. Naravovarstveniki so premočni in proti temu ne moremo nič. Precej hitro smo opozorjeni, pa tudi sankcionirani. Težav je ogromno,” je še dejal Jerebic. Ta še poudari, da na sosednjem Hrvaškem kormorane redčijo, tako da predvideva, da bi situacija lahko bila še hujša. “Obmejno območje je tukaj zagotovo blagodejno,” zaključi.

Situacija je vsekakor zelo kompleksna. Sicer je država pripravila zelo dober dokument leta 2017 in sicer dolgoročni plan za zmanjšanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah, kjer ugotavlja, da je kormorana dejansko preveč in pa tudi definira, katere vrste rib so ogrožene (podust in platnica, ki živita tudi v naših vodah). rešitev bi bila, da se kormoran evidentira kot divjad z lovno dobo (npr. kot siva vrana) in se lov izvaja permanentno ter v skladu s predpisano lovno dobo v celotni državi. Rešitev bi torej bila, da se kormoran evidentira kot divjad z lovno dobo (npr. kot siva vrana) in se lov izvaja permanentno ter v skladu s predpisano lovno dobo v celotni državi. Po nekaterih ocenah naredi kormoran bistveno večjo škodo na ribjem zarodu v celi Sloveniji, kot pa pokoli volka in medvedov na drobnici.

Jože Jerebic