Reka Ledava: Skrb vzbujajoče koncentracije zdravilnih učinkovin v vodi

Bomo Prekmurci recimo spreminjali spol? Alarmantno odkritje mladega ljubljanskega raziskovalca, ki ugotavlja, da zdravila proti bolečinam, antibiotiki, analgetiki, zaviralci… bremenijo vodo prekmurske rečice Ledava, ki teče tudi čez središče Lendave.




Skrajnji severovzhod države, Pomurje je po mnogih kazalnikih najmanj razvita slovenska regija, ob tem je po mnogih pozitivnih parametrih na državnem repu. Žal pa to ne velja za nekatere druge dejavnike, kjer Prekmurci in Prleki spadajo v sam državni vrh. In to potrjuje tudi publikacija Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji za leto 2018, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, saj je pokazala, da v pomurski regiji vsaj en recept za analgetike prejme 34,4 odstotka prebivalcev, v Sloveniji pa 25,8 odstotka prebivalcev. Slaba tretjina tega so opioidi, vsaj en recept je prejelo 8,3 odstotka Pomurcev. Pomurski regiji predpišejo tudi največ kombinacije tramadola s paracetamolom. Gre za zelo močno zdravilo, pri katerem uporabniki ne bi smeli voziti avtomobila ali upravljati strojev, povzroča pa tudi odvisnost. Še dodatno negativno posledico teh zdravil na okolje je odkril mladi ljubljanski raziskovalec Andrej Planinšek, ki bo šele 20.3.2020, napolnil 20 let. Že kot 16-letni gimnazijec je namreč začel z raziskovalno nalogo, z naslovom Prisotnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v reki Ledavi, za katero je prejel kar nekaj nagrad, med raziskavo pa je odkril zaskrbljujoče stanje vode v Ledavi.

Andrej, sin staršev farmacevtov, mama Daniela je iz Murske Sobote, oče Odon iz Ptuja, je v letih 2006/15 obiskoval OŠ Majde Vrhovnik, katero je končal z odliko. Prav tako je v letih 2009/15 obiskoval Glasbeno šolo Vič-Rudnik, a nižjega glasbenega programa ni nikoli končal. S šolanjem na Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana je začel v letu 2015 ter jo končal z odličnim uspehom v 4. letniku, leta 2019, z uspešno opravljeno splošno maturo. Že tekom gimnazijskega izobraževanja se je veliko posvečal obšolskim dejavnostim. Že zelo zgodaj so ga začeli zanimati tuji jeziki, zato se je na šoli vpisal na brezplačni tečaj japonščine, na katerega je hodil tri leta zapored. Prav tako ga je pritegnila kitajščina, na tečaj katere je začel hoditi v 4. letniku. “Interesi so me ponesli tudi na druga področja kot sta politika in diplomacija, zato sem se v gimnaziji udeležil projektov Simul’ONU – Simulacija zasedanja Generalne skupščine ZN v Franciji ter Simulacije Državnega zbora za dijake, katero je organizirala Akademija za politični menedžment v Ljubljani. Prav tako sem se v gimnaziji posvečal raziskovalnemu delu. Leta 2016 sem začel z raziskovalno nalogo, z naslovom Prisotnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v reki Ledavi, za katero sem prejel nekaj nagrad, kot sta Priznanje za uspešno izdelano raziskovalno nalogo, katero mi je podelila Mestna občina Ljubljana, in 49. Krkina nagrada. Prav tako sem raziskovalno nalogo predstavil na 23. Slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na mednarodni konferenci Agro-Sphere na Akademskem liceju Magnitogorska v Ruski Federaciji ter v tovarni Krka na svečani podelitvi 49. Krkinih nagrad,” razlaga Andrej, ki je pred dva meseca začel s študijem ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob študiju obiskuje še tečaj Kitajskega jezika pod vodstvom Konfucijevega inštituta ter opravljam študentsko delo v klicnem centru na Vzajemni zdravstveni zavarovalnici. V prostem času se ukvarja še z investiranjem v delnice in ETF-je na svetovni borzi, športnim streljanjem z zračno puško na 10 metrov ter jahanjem v jahalnem klubu …

Zanimiv je fant Andrej Planinšek, o katerem se bo gotov še veliko slišalo, najbrž tudi zaradi omenjene raziskave v prekmurski rečici Ledavi. Dokazal je namreč, da ne le izpušni plini fosilnih goriv, plastična in druga embalaža, ampak tudi snovi, ki so očem nevidne, vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Mednje štejemo tudi fitofarmacevtska sredstva in zdravilne učinkovine, ki se kopičijo v okolju in imajo škodljive učinke za ljudi in naravo. Čeprav živi v Ljubljani, Andrej večkrat prihaja v Mursko Soboto, kjer ima stare starše. In na podlagi štiriletne analize vzorcev vode, odvzetih v Prekmurju, je še kot gimnazijec napisal omenjeno raziskovalno nalogo s področja ekologije z naslovom Prisotnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v reki Ledavi, ki od avstrijske do hrvaške meje naredi po Prekmurju skozi naselja in med polji 68 kilometrov. Ugotovil je, da reka s sabo nosi številne snovi, ki govorijo o odnosu ljudi do okolja in tudi o zdravju prebivalstva.

Z analizami, opravljenimi na ljubljanski fakulteti za farmacijo, je dokazal, da v prekmurskem okolju najdejo mnoge tudi prepovedane pesticide, od zdravilnih učinkovin, ki jih zaužijejo prebivalci Prekmurja, pa so najbolj skrb vzbujajoče koncentracije antibiotikov, tramadola, psihoanaleptikov, narkotikov in drugih. Poleg tega so vzorce odvzemali še v stoječih vodah Soboškega jezera pri Expanu, v gramozni jami v Ivanjcih in Bukovniškem jezeru, saj so stoječe vode dober kazalnik tega, kje se te snovi odlagajo. Vsebnost pesticidov so sistematično določali od leta 2016 do aprila 2019, vzorce vode iz Ledave pa so odvzemali na več krajih, pri Serdici na Goričkem, nedaleč od kraja, kjer Ledava priteče iz Avstrije, pri kopališču v Murski Soboti ter pred čistilnima napravama v Murski Soboti in Lendavi ter za njima. Določali so sedem različnih pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, in vseh sedem v Ledavi tudi našli. Najvišje koncentracije je dosegel herbicid terbutilazin, ki je bil blizu še dovoljenih vrednosti, skrb vzbujajoče pa je, pravi avtor raziskave, da so določili tudi tri prepovedane pesticide, atrazin, karbendazim in diazinon.

Koncentracijo atrazina, katerega uporaba je pri nas prepovedana od leta 2004, so naprave zaznale že ob pritoku Ledave v Slovenijo, na različnih lokacijah vodotoka pa se je še povečevala. Našli so ga tudi v stoječih vodah, čeprav je manj verjetno, da je v njih ostal od časov, ko je bil še dovoljen, saj se običajno prej razgradi v okolju, doda Andrej. “Tukaj ne gre sicer za alarmantne vrednosti, saj koncentracije niso presegale dovoljenih vrednosti, sporno pa je, da se atrazin kljub prepovedi še vedno uporablja. Skrb vzbujajoče pa je tudi to, da smo ga, sicer v nizkih koncentracijah in precej pod mejo dovoljenega, zaznali v murskosoboškem vodovodu, torej je prisoten v pitni vodi.”

Mladi raziskovalec dodaja, da so se med večletno raziskavo potrdile domneve, da se uporaba pesticidov s približevanjem zime zmanjšuje, saj je njihova koncentracija upadla, spomladi in z intenzivnejšim delom na poljih pa spet naraste. Razveseljivo pa je, da se po rezultatih sodeč prisotnost pesticidov v naravi iz leta v leto zmanjšuje. Meni tudi, da bi moral biti monitoring prisotnosti pesticidov v okolju bolj transparenten in javen, saj podatkov o koncentraciji pesticidov v Ledavi ni nikjer zasledil. Atrazin je sicer škodljiv tudi zato, ker je hormonski motilec. Raziskava, opravljena v tujini, je pokazala, da je nekaj žab, ki so bile v svojem bivalnem okolju tri leta izpostavljene atrazinu, spremenilo spol. Samci so se začeli razmnoževati kot samice. Od kod uporabnikom prepovedan pesticid, lahko samo ugibamo, meni avtor raziskave, bodisi obstajajo stare zaloge ali pa je še vedno na črnem trgu. Še vedno se namreč uporablja v državah, ki niso članice EU, v ZDA in Avstraliji.

V letošnjem letu je Andrej v Ledavi začel spremljati še vsebnosti zdravilnih učinkovin različnih terapevtskih skupin zdravil, ki so dostopna v lekarnah in jih predpišejo zdravniki. Merili so vsebnost 50 zdravilnih učinkovin in jih zaznali 47, pri 20 so lahko določili koncentracijo. Že ob pritoku Ledave v Slovenijo so določili 12 učinkovin, koncentracije pa so se po vodotoku navzdol še povečale, pove Planinšek. Najbolj so narasle za čistilno napravo v Murski Soboti, kjer se v Ledavo poleg odpadne vode urbanega naselja izlivajo še odpadne vode iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, zato je vsebnost zdravilnih učinkovin pričakovano večja. Potem se vrednosti s tokom navzdol spet znižajo. Izmed antibiotikov so najvišje vrednosti, ki kažejo tudi na pogosto uporabo, dosegali trimetoprim, sulfametoksazol in klaritromicin, velik delež teh pa pride v vodo tudi zaradi uporabe v veterinarski medicini. Od zdravilnih učinkovin so še izrazite vrednosti tramadola, močnega zdravila proti bolečinam, kofeina, ki je tudi sestavni del psihoanaleptikov, karbamazapina, ki je antiepileptik, in irbesartana, ki ga najdemo v zdravilih za zniževanje krvnega tlaka. Še posebno je izrazita vrednost učinkovine tramadol.

Sam Planinšek pove, da bi z izsledki svoje naloge in rezultati prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v vodah rad opozoril na to, da je treba za okolje bolj skrbeti in da bi bilo treba o tem ljudi bolj ozaveščati. “Pri nas veljajo evropske direktive, ki pa se jih ne upošteva povsem, ne pri nas ne v tujini. Mislim, da bi morali v Prekmurju spremljanju prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v okolju posvečati večjo pozornost in rezultate javno objavljati,” še pove Andrej, kateremu je pri analizah vode iz Ledave na Fakulteti za farmacijo UL, mentor bil izr. prof. in magister farmacije Robert Roškar, somentorica pa biologinja Darja Silan z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.