Razširjena 9. seja Odbora za okolje in prostor: “Predelave gum v Lendavi nočemo”

Včerajšnja razširjena 9. seja Odbora za okolje in prostor se je zaradi števila povabljenih odvila kar v veliki sejni dvorani Občine Lendava in je bila precej burna, neposredna a ob enem tudi zelo enotna, kar je sicer prava redkost. Prisotni člani odbora so predstavnikoma podjetja L4T d.o.o. povedali odločen “NE” takšni industriji in ob enem bili vidno razočarani nad predstavitvijo predstavnikov podjetja. Seja se je, na žalost, odvila brez prisotnosti župana in obeh podžupanov.




Na podlagi 29. člena Statuta občine Lendava in 54. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lendava se je včeraj odvila 9. seja Odbora za okolje in prostor, ki je organ občinskega sveta Občine Lendava. Omenjena seja je bila razširjena, saj so vabilo na sejo poleg članov Odbora prejeli tudi občinski svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti lendavske občine. Seja omenjenega Odbora je imela zgolj tri točki dnevnega reda in sicer: Potrditev zapisnika in sprejetih sklepov 8. seje z dne 16.10.2017, predstavitev projekta snovne predelave obrabljenih pnevmatik L4T in razno.

Po tem, ko so na seji izčrpali prvo točko dnevnega reda in ugotovili, da se je seje od sedmih članov udeležilo šest, in ko so potrdili zapisnik minule seje, so se lotili druge točke, zaradi katere so se pravzaprav vsi prisotni tudi zbrali. Predsednik Odbora Gerenčer, ki je sejo tudi vodil, je najprej dal besedo predstavniku in sodirektorju mešanega podjetja L4T d.o.o., Tomažu Groffu.

Tomaž Groff: “Svojo predstavitev bi začel z vprašanjem, ali je ta projekt za Lendavo in za Slovenijo grožnja ali nova priložnost? Jaz verjamem in upam, da bomo na koncu projekta vsi verjeli in ugotovili, da je to priložnost za Lendavo in tudi za celo širšo regijo ter Slovenijo. V tukajšnji industrijski coni želimo postaviti nov in kompetenčni center, za razvoj depolimerizacijske tehnologije in hkrati postaviti tudi industrijski obrat, ki bo predeloval izrabljene pnevmatike.

Pri tem je vredno poudariti, da gre tukaj za več kot 10 -let raziskav našega italijanskega partnerja v družbi L4T in da tukaj ne gre za nikakršno okolju neprijazno tehnologijo, temveč gre za projekt, ki želi zaključiti krožni tok gospodarstva in vsekakor ne želimo v Lendavi postaviti ekološkega problema, temveč želimo postaviti projekt, ki bo vzgled ne samo Sloveniji ampak tudi širše v Evropi.

Omenjeni projekt je v skladu z EU direktivo o odpadkih. Tukaj ne govorimo o sežiganju gum na klasičen način, ampak o snovni predelavi po EU normi R3, kar pomeni, da se uporabljena pnevmatika razgradi na primarne surovine, brez prisotnosti kisika, se pravi, gre za endotermni proces. Produkti tega procesa so neposredno uporabljivi materiali, ki se jih lahko znova uporabi v proizvodnji gumenih izdelkov ali kakšni drugi proizvodnji.

Mi tukaj nameravamo zaposliti okrog 50 ljudi, od tega tretjino ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki bodo v razvojnem oddelku skrbeli za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje te tehnologije, posredno pa bi delo dobili tudi podizvajalci in dobavitelji. Mi želimo postaviti najsodobnejši sistem, ki bo podprt s stalno kontrolo nad delovanjem vseh ključnih procesov. Mi kot investitor jamčimo, da bodo emisije v okolje skladne s Slovensko in evropsko zakonodajo. Znotraj naših internih procesov nameravamo voditi 24 -urni monitoring in želimo sodelovati z lokalno skupnostjo ter vsemi zainteresiranimi.

Projekt bi imel ekonomske in razvojne vplive. Sodelujemo s podjetji doma in v regiji, tudi z nekaterimi univerzami doma in tudi v tujini. Zakaj Lendava? En izmed razlogov je lega. Lendava se nahaja na pomembnem geografskem stičišču, ima dobre povezave do vseh večjih mest v tujini, ima kadre zaradi nekdanje prisotnosti Nafte Lendava in kadre, ki so uporabni tudi v tem projektu. Znotraj industrijskega kompleksa je že vzpostavljena gasilska enota in čistilna naprava. Šlo bo za zaprti proizvodni proces v podtlaku in nenadzorovan izpust emisij v zrak ni možen. Rezultat predelave pnevmatik bo trda (rekoperiran črni ogljik in kovina -visokolegirano jeklo) in tekoča frakcija (plinasti -za segrevanje internega procesain tekoči del -polimerizacijsko olje -podobno kurilnemu olju).

Potek predelave: Gume potujejo po tekočem traku na polovični razrez, za tem pa potujejo naprej čez vodno zaporo. Tam se jih očisti in hkrati vstopajo v brezzračno območje ter nato potujejo v reaktor. Ko se ta napolni, se lopute zaprejo in zatesnijo, z zunanjim segrevanjem pa se ob tem začne postopek snovne predelave. V približno eni uri se pnevmatika popolnoma razgradi v trdno in tekočo (plinasto) frakcijo, trdna pa med tem potuje še naprej in se predela v rekoperirani črni ogljik in visokolegirano jeklo. Od tukaj naprej je postopek čiščenja in granuliranja trdne frakcije, tako da dobimo končni produkt, ki je primerljiv z M772 deviškim ogljikom, ki je uporabljiv v proizvodnji gumenih izdelkov.”

Za predstavitvijo so sledila mnenja in vprašanja prisotnih članov Odbora in nekaterih občinskih svetnikov

Jožef Gerenčer: “Predstavitev me ni presenetila v nobenem smislu. Ta je takšna kot sem pričakoval. Na žalost smo že v preteklosti imeli takšne predstavitve, podprte z vsemi možnimi referencami, za tem pa je življenje prineslo nekaj povsem drugega. Od vas ali kogar koli drugega sem pričakoval, da bi zadevo že leta 2015 predstavili občinskemu svetu in javnosti prej, kot je šla vaša vloga na ARSO.” Gerenčer se je ob tem spraševal o vseh navedenih izpustih (izpustih emisij), ki jih navaja sklep ARSO-a in izrazil veliko zaskrbljenost. “Tudi postopek predelave (R3) nima natančnih predpisov in zakonodaje in je precej ohlapen.” Skrbi ga tudi, da se bodo glede na podatke v sklepu ARSO-a, pnevmatike vozile iz tujine in se jih bo več tisoč tukaj tudi skladiščilo. “Tukaj navajate da ima Lendava dobre povezave z ostalo Evropo, bližina luke Koper, itd, …Poglejte, Ljubljana je še bližje in ima prav tako odlične povezave, še bolj kot Lendava.”

Boštjan Majerič: “4.12.2015 ste dali vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. Jaz sem si vzel tri dni in sem imel veselo branje zapisnikov občinskega sveta. Jaz sklepa, ki bi dajal to soglasje, nisem našel. Našel sem le sklep s številko 15, iz 23.12.2015, kjer piše, da občinski svet sprejema informacijo in potrjuje stališča Občine, posredovane podjetju Ep1, za katero je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta. Tega soglasja jaz nisem našel. V sklepu ARSO-a sem prebral, da bo površina, na kateri bo ta zaprti sistem, 40 x 17m in nadstrešnica 27 x 23m. Moje vprašanje je, ali bo tukaj dovolj prostora za skladiščenje gum, ali pa boste morali površine povečevati?” Majerič pri tem v roke vzame fotografijo velikega skladišča gum in za tem še sliko enega izmed minulih velikih industrijskih požarov in vpraša, ali so pripravljeni pred zagonom projekta za takšne dogodke finančno jamčiti. Med drugim izrazi zaskrbljenost za ceste, saj se bo, po njegovih izračunih, letno v eno smer peljalo okrog 3.000 tovornjakov gum (iz prav toliko nazaj). “In zakaj takšen obrat v Lendavi? Imamo že vse in vidijo, da se z nami enostavno lahko pometa. Postali bomo odlagališče za smeti. V kratkem morda dobimo tudi kakšno ponudbo za odlaganje jedrskih odpadkov … Čas je, da enkrat rečemo dovolj!”

Aleksander Marič: “Jaz sem se že na minuli seji odbora jasno izrekel okrog tega, da ne soglašam z kakršnim koli prihodom proizvodnje v Lendavo, s katerim dejansko še dodatno onesnažujemo ta naš prostor. Morda je sedaj to tukaj ponujeno v nepravem času, v nepravem prostoru in z nepravo proizvodnjo. Mi smo na koncu koncev končali podobne šole, ko so nam zagotavljali, da je marsikaj špica tehnologije. Mi, ki smo nekoč bili zaposleni v Nafti Lendava, smo en podoben projekt že preživeli in bili deležni neznosnega smradu. Ko enkrat takšna proizvodnja steče, jo je težko ustaviti, glede na našo zakonodajo in hitrost delovanja vseh naših inšpekcijskih služb in drugih pristojnih organov. Osebno sem proti kakršnemu koli dajanju soglasja. Zanamcem ne moremo pustiti zasvinjane okolice. Če bi to bilo res tako okolju varno se ne bi spomnili na Lendavo. Verjemite. Takšnih prostorov kot je prostor Nafte, je v Sloveniji ogromno.”

Drago Nađ: “Tudi jaz sem nekoč delal pri Nafti in smo v tistem času, ko so se tja vozile pnevmatike, imeli hude težave. Dvorišče se je popolnoma zapolnilo z gumami, vagoni pa so kar vozili. Takrat smo se tega vsega komaj rešili. Sedaj pa gledam pravilnik o skladiščenju odpadnih gum … V tem pravilniku je jasno določeno, da je možna organizacija zunanjih skladišč, kar je lahko velik problem. Posameznik registrira dejavnost, za določeno ceno da na voljo svoje zemljišče in skladišči gume. Po predpisu je to lahko površine tudi do 20.000 kvadratnih metrov. Ni bilo govora o smradu. O smradu seveda ni predpisov, normativov in ni ga možno izmeriti.”




Dr. Mihael Kasaš: “Moje stališče je poznano. Gospod Groff me ni prepričal, še posebej ne, ker ste pri govoru o emisijah precej pohiteli. Seveda se strinjam s člani odbora, bilo je povedano vse. Načeloma bi po svoji stroki moral razumeti takšne krožne sisteme in pozdravljam, da se to dogaja, vendar kot so že člani odbora povedali, je pri tem najprej potrebno zgraditi zaupanje. Niste me prepričali.”

Igor Kolenko: “Tudi sam se strinjam z mojimi predhodniki. Skrbita me dve stvari. Očitno postaja Lendava zelo priljubljena destinacija okoljsko spornih projektov in najhuje v tej stvari je, da država nas občanov ne zaščiti. Še huje: Zmeraj se zgodi, da odločanje o takšnih zadevah prepustijo članom občinskega sveta. To absolutno ni v redu. Pred časom se spomnim razprave o frackingu. Takrat je direktor Petrola predstavil fracking, kot da bi razvijali živilsko, ne pa petrokemično industrijo. Današnja predstavitev seveda ni bila tako ekstremna, je pa danes ta proizvodnja bila predstavljena v idealnih okoliščinah. Kaj pa če gre kaj narobe? To moramo upoštevati. Člani odbora so nazorno pokazali, kaj je pri teh projektih sporno. V kolikor je naša razvojna paradigma usmerjena v turizem in v okoljsko nesporne projekte, bom zanemaril tudi teh 50 delovnih mest, ki se nam obetajo.”

Ivan Koncut: “Najprej bi se, čisto na kratko, navezal na datume teh vlaganj dokumentov na občinski svet, na Občino… za spremembo namembnosti in vam moram povedati, da tukaj nič ne gre skozi. Občina Lendava je že dne 21.12.2015 posredovala podjetju EP1 dokument, da je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta, mi smo pa imeli sejo občinskega sveta šele čez dva dni. Dokument je torej bil poslan že prej, preden smo imeli občinsko sejo. Iz dokumentov je razvidno, da polovico stvari kot občinski svetnik sploh vedel nisem. Občinski svet je takrat sprejemal informacijo o zadevi. Tukaj manjka za kar dve leti papirjev. Kaj se je v tem času sploh dogajalo? Med vami in občinskim svetom namreč ni bilo nobene korespondence.

Razočaran sem nad vašim pisanjem, da je vaša proizvodnja promocija regije. Mislim, da je to norčevanje iz nas. Nekoč smo govorili, da ko bo mimo Lendave šla avtocesta, se bo začel razcvet. Avtocesta je sedaj že ne vem koliko let, razcveta še vedno nimamo, se pa zelo trudimo da bi ta bil v turizmu. Vaše podjetje je zelo blizu Trimlinov, blizu zemljišča, kjer želimo razvijati turizem. Sploh si ne predstavljam nekega turista, ki bo na Googlu pogledal kje je Lendava in videl predelovalnico pnevmatik. Zraven je šola, stadion, vzgajamo otroke in želimo jim zdravja. Tudi kadre ne vem kje boste iskali. Vse kar je bilo, je šlo.

Rekli ste, da je vpliv na okolje minimalen. To je zgolj beseda. Kakršen koli je, je vpliv. S to besedo se da zelo manipulirati.”

Igor Kulčar: “Občinski svet o tem nikoli ni sklepal. Dvakrat so moji predhodniki prebrali, kaj je bil sklep (da sprejemajo informacijo). Vso dokumentacijo, ki je potekala med vami in Občino potekala bom pridobil, vlogo sem že podal, saj se tukaj nekdo norčuje iz občinskega sveta.”

Gabriela Sobočan: “Gospod Groff, moram vam prav tako povedati, da me niste prepričali. V kolikor bi imeli resne in čiste namene, v Lendavo ne bi prišli na povabilo Občine, temveč bi prvič pristopili in se predstavili lokalnemu prebivalstvu. Glede na to, da ste omenili, da gre za snovno predelavo, pa nisem strokovnjak na tem področju ali kemik, bi želela citirati dva stavka, pojem procesa R3: Recikliranje pomeni pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila, vključno s kompostiranjem in drugimi procesi biološkega preoblikovanja. Kar pomeni, da to vključuje uplinjanje in pirolizo z uporabo sestavin, kot so kemikalije. Se pravi, tudi o tem nismo govorili. Vsepovsod drugje, naprimer tudi na Madžarskem, je strokovno mnenje, da neškodljivost ni dokazana, zato tudi izvajanje takšnih postopkov tam ni dovoljeno.”

Dušan Zver: “Kot kaže smo vsi, ki smo prišli sem, proti. Sam proizvodnega procesa ne razumem, a vem, da ga ni na svetu filtra, ki bi filtriral ves prah te proizvodnje. In če bo teh 30.000 ton ali morda več, v kolikor se bo proizvodnja širila in če samo 1 -odstotek tega prahu ostane nefiltriranega, so to lahko dejansko velike količine. Prah bo padel na naše obleke, na naše vrtove -pridelke, ki jih bomo pojedli. Tu gre za veliko ogroženost okolja.”

Tibor Hebar: “Med vašo predstavitvijo sem slišal za 15-dnevno skladiščenje. Kapaciteta pnevmatik mora biti. To pomeni recimo 1.500 ton na območju Nafte Lendava. Seznaniti vas moram, da ima občina pri oceni požarne ogroženosti (brez vaših gum) številko 6, z nekaterimi ureditvami je bila številka znižana na 5. Poleg tega bi prišlo še do skladiščenja gum. Govorite tudi o čistilni napravi, ki pa nima okoljevarstvenega dovoljenja, ima samo začasno soglasje. Ta čistilna naprava ne obratuje, saj je za njen vnovični zagon potreben določeni poseg. Je tehnološko zastarela. Petrol je naredil sicer svojo čistilno napravo, v bistvu nekakšne lovilce, okoli rezervoarjev.” Hebar za tem znova spomni na problem razvpite bioplinarne, ko je ARSO praktično brez vednosti ali mnenja lokalne skupnosti razširil okoljevarstveno dovoljenje. “Ta primer seveda ni edini.”

“Zaradi velikega tovornega prometa pri dovozu pnevmatik bi lahko prišlo do povečanja delcev PM10, kar se pa tiče glede železnice, Lendava ni neposredno povezana s slovenskim železniškim sistemom, temveč posredno preko Republike Hrvaške. Kar pa se tiče požarne varnosti … Enota v Nafti Lendava ni sposobna zagotoviti še dodatne požarne varnosti za vaše podjetje, poleg vseh ostalih, s katerimi imajo sklenjene pogodbe.”

Tomaž Groff je na koncu poudaril, da si ne želijo priti v lokalno okolje kjer nimajo strinjanja in dialoga z lokalno skupnostjo, prisotni člani Odbora za okolje in prostor pa so enoglasno sprejeli negativno mnenje k takšnemu projektu. Po dobrih dveh urah je seja bila končana.