Razprava o izgradnji skupne moderne vinske kleti v Lendavi

Poslanec Jožef Horvat je na Vlado RS naslovil pobudo v kateri predlaga, da se na seji odpre razprava o izgradnji skupne moderne vinske kleti v Lendavi za potrebe slovenskih in madžarskih vinogradnikov (županija Zala). Poudaril je tudi, da bi se z vzpostavitvijo organiziranega odkupa in predelave grozdja v moderni tehnološki vinski kleti zagotovo prekinil proces krčenja vinogradov.

Vlada RS mu odgovarja, da je na območju vinorodnega podokoliša Lendava v Register kmetijskih gospodarstev vpisanih 209 ha vinogradov, po podatkih zajema rabe kmetijskih zemljišč pa je na tem območju slabih 300 ha vinogradov. V Programu razvoja podeželja 2014 – 2020 sofinanciranje kolektivne naložbe v okviru podukrepa 4.2. podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ni predvideno. Naložba večih vinogradnikov v skupno vinsko klet v okviru tega podukrepa ni upravičen strošek.

Investicijo v izgradnjo vinske kleti z vso pripadajočo kletarsko opremo pa je v okviru tega istega podukrepa možno sofinancirati gospodarski družbi. Upravičenec do podpore bi bilo ustanovljeno podjetje, ki bi ga skupaj ustanovili slovenski in madžarski vinogradniki. Podjetje mora imeti sedež v RS in se mora ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, v tem primeru pridelavo grozdja in vina.

Stopnja sofinanciranja za tovrstno naložbo je do 30 % in se lahko poviša:

– za 5 % v primeru da gre za ekološko predelavo ali povečanje okoljske učinkovitosti in
– za 15 % v primeru da je naložba del Evropskega inovativnega partnerstva.

Upravičenci, ki so mala, srednje velika ali velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014 – 2020 iz podukrepa 4.2. podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 evrov podpore.

Pri sami predelavi grozdja na čezmejnem območju pa je treba upoštevati pravila EU zakonodaje, ki določajo pogoje za pridelavo in označevanje vina s poreklom. V skladu s temi mora biti vino z zaščiteno označbo porekla v celoti pridelano na zadevnem geografskem območju in mora tudi grozdje, iz katerega se to vino pridela, izvirati izključno iz tega območja; tudi vino z zaščiteno geografsko označbo mora biti v celoti pridelano na zadevnem geografskem območju, vsaj 85 % grozdja, iz katerega se to vino pridela, pa mora izvirati izključno iz tega območja.

Iz tega sledi, da bi lahko v predlagani vinski kleti pridelovali vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo le iz grozdja, pridelanega na slovenski strani tega območja, iz madžarskega grozdja pa vino brez oznake porekla.

Klik >>