“Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva so v krožnem gospodarstvu”

Evropski poslanec Franc Bogovič je bil skupaj z nekdanjim evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom pobudnik razprave o krožnem gospodarstvu v kmetijstvu. Bogovič je med drugim predstavil tri ključne izzive kmetijstva v letu 2017 in s tem začel ter tudi zaključil svoj prvi letošnji evropski pogovor.





Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru v ospredje postavil izzive kmetijstva v Sloveniji in Evropi ter krožno gospodarstvo. Skupaj z gosti mag. Ladejo Godina Košir, iniciatorko in integratorko platforme Circular Change (Krožna sprememba), Francem Režonjo, direktorjem KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojzem Štuhcem ml., kmetom s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rokom Šiftarjem, inovativnim mladim kmetom Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota ter Brankom Viragom, direktorjem družbe Panvita Kmetijstvo, d. o. o., ter Slavkom Petovarjem, županom Občine Veržej in specialistom za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je bil tudi v vlogi moderatorja, je o teh izzivih spregovorili skozi konkretne priložnosti v Pomurju na pogovoru z naslovom: “Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu.”

Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa kot poslanec v Evropskem parlamentu, aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je opredelil 3 ključne izzive kmetijstva v letu 2017:

1. Družbena sprejemljivost kmetijstva Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih. Treba je komunicirati s potrošniki in jim predstaviti dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

2. Tehnološki napredek in boljši prenos znanja. Tudi kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi.

3. Oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020: Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča, pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev).

Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba) je uvodoma poudarila ključne globalne izzive sveta in nujnost po spremembi delovanja v smeri krožnega gospodarstva: “Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj. Podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change.”

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. “Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, in še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov – prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,” je bil vseeno tudi optimističen Režonja.