Prihajajoči prvomajski prazniki in kresovi: Previdnost ne bo odveč, zbere se lahko največ 10 ljudi. Pa poznate pomen?

Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? Kresovanja se bodo sicer za razliko od lanskega leta lahko odvila, a bodo zagotovo precej skromna, saj se zaradi ukrepov povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa lahko druži največ 10 ljudi. Ne pozabite na nadzor, saj ogenj lahko hitro uide!




Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje obvešča organizatorje morebitnih javnih prireditev s kresovanjem ter vse druge, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove, da morajo pri tem upoštevati določene napotke, omejitve in prepovedi. Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kresa, če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. peskom, kamni, opeko ali kovino). Kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe, ob vetrovnem vremenu pa se kresa ne sme prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti.

Pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke, po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo). Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci, če pa kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih (npr. Pravilnik o varstvu gozdov). Prav tako lahko tudi občine s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/ter omejitve in prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. bivalno okolje). Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za določena posebej zavarovana območja. Zato se je treba pred začetkom aktivnosti za izvedbo kresovanja prepričati, kakšne so morebitne omejitve in prepovedi na konkretnem območju, kjer nameravate kuriti kres.

Spoštovati je seveda treba tudi ukrepe Vlade Republike Slovenije in NIJZ v zvezi z omejevanjem širjenja epidemije covida-19.

Kresovanja so izjemna kulturna dediščina

Pri kresovanju gre za izjemno kulturno dediščino, ki ima danes predvsem družabni značaj. Kresovi imajo na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu. Omenjena kulturna dediščina sega daleč nazaj v davnino, v poganske čase. Njeno “delovanje” ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališče zgodovine ali na novo oživljena obredja, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami.

Je imelo kresovanje v preteklosti drugačen pomen? Katere so glavne stvari, ki so se spremenile v povezavi s tem običajem? Popolnoma jasno je, da so imela tudi kresovanja v preteklosti različne pomene, kar velja za vse oblike kulturne dediščine. Temeljne spremembe so torej v sami funkciji kresovanj, ki danes ne predstavljajo več nekih mističnih obredij in pomenov, ampak imajo predvsem družabni značaj.

Je morda znano, kdaj se je kresovanje pravzaprav začelo razvijati in kaj je privedlo do tega? Kakšen pomen ima kup lesa, ki ga zakurimo? Ne vemo, kdaj so se kresovanja začela razvijati. Po vseh dozdajšnjih raziskavah te zadeve segajo zelo daleč v zgodovino, torej v obdobja, ko so ljudje razumevali vsakoletno rojevanje in usihanje moči sonca. S pomladnimi ognji naj bi mu pomagali, soncu namreč, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo, z jesenskimi pa so poskušali pomagati pri ugašanju njegove moči.

Torej je bila glavna funkcija kresov povezana z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom. Šlo je za daljšanje in krajšanje dneva, torej za svetlobo, za sončev kult, njegovo čaščenje. To so izvajali s kurjenjem kresov, plesi, pesmimi, skakanjem čez ogenj, proženjem razžarjenih krogov iz šibja idr.

Zakaj kresove med drugim postavljamo in kurimo ravno na dan pred 1. majem? Kurjenje kresov na predvečer prvega maja ima seveda popolnoma drug pomen in ne spada v zgoraj opisane okvire. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Praznik je imel izrazite politične poudarke in vsebine, tudi še od konca druge svetovne vojne.

Na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori, transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Torej bi lahko rekli, da je šlo za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice.

Prvomajski kresovi so bili torej neke vrste komunikacijsko “orodje”, podobno kot so v času turških vpadov imeli izrazito varnostno-signalni značaj.

Kurjenje kresov oz. kresovanje je (bilo in je še danes) najbolj značilno ob kresu, to je na šentjanževo ali ivanje, ki ga Katoliška cerkev praznuje kot god svetega Janeza Krstnika (24. junij). V ljudski tradiciji ta dan pomeni poletni sončev obrat, kar pa astronomsko ni točno. To je dan najdaljšega dne in najkrajše noči in od tega dne dalje se noč spet daljša. Kot pravi pregovor, ob kresi se dan obesi. Torej je imelo pri naših prednikih prav na ta dan čaščenje sonca veliko vlogo in pomen.

Kakšen pomen pa ima sicer ogenj? Ogenj je luč, zato ima izjemen pomen in simboliko v številnih kulturah, tudi veroizpovedih. Njegova lastnost je razsvetljevalna in očiščevalna. Je tudi podoba boga, njegova najbolj nepopolna upodobitev. Ogenj je bil tudi središče doma, mesto njegovega vzdrževanja, to je ognjišče, pa prostor ali območje zbiranja, ki je dajalo občutek povezanosti. Podobno velja tudi za obredna dejanja ob kresovih. Kdor je imel opravka z ognjem (npr. kovači), je imel vedno poseben položaj v skupnosti.