(Pre)toplo vreme: Predčasno prebujanje rastlin

V precejšnjem delu Evrope je bila minula zima ena najtoplejših v zgodovini meritev. Nič drugače ni bilo tudi v Sloveniji. Pri nas je bila zima tudi nenavadno sončna, padavin pa je bilo manj od povprečja. Zaradi nadpovprečno tople zime lahko v naravi že nekaj časa opazujemo prezgodnje prebujanje rastlin. Potem ko so ponekod skoraj mesec dni prej kot običajno zacveteli zvončki, ki sodijo med prve znanilce pomladi, je skrb vzbujajoče predvsem prehitro cvetenje marelic in breskev.




Skoraj povsod v Evropi je bila zima bistveno toplejša od dolgoletnega povprečja, na severovzhodu je bil temperaturni odklon izredno velik (okoli 5 stopinj Celzija), daleč največji v več kot stoletni zgodovini meritev. Na ravni Evrope je bila zima 3,4 stopinj Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja in s tem za kar 1,4 stopinj Celzija toplejša od doslej najtoplejše zime, 2015/16. Tudi v Sloveniji so bile temperature zraka ves čas nad ali blizu dolgoletnega povprečja, se je pa večkrat temperatura povzpela neobičajno visoko.

Meteorološka zima 2019/20 je glede na dolgoletne povprečne razmere izstopala zlasti po temperaturi zraka in trajanju sončnega obsevanja. V večjem delu Slovenije se je temperatura zraka ves čas gibala blizu ali nad dolgoletnim povprečjem. Nadpovprečno toplo vreme se nadaljuje tudi marca in vse to obilje toplote ima svoj vpliv zlasti na rastlinski svet, je za STA povedala agrometeorologinja z Arsa, Ana Žust. Prve znanilke pomladi, ki jih na agenciji za okolje spremljajo tudi v okviru fenološkega monitoringa, so mali zvonček, leska in iva.

Mali zvonček je letos zacvetel tri tedne do skoraj mesec dni bolj zgodaj, kot je dolgoletno povprečje. Tri tedne prej je zacvetela leska, na zelo osončenih legah je zacvetela celo decembra. Iva je zacvetela pred dvema tednoma, kar je prav tako od 20 do 30 dni prezgodaj. Skrb vzbujajoče pa je, da so že v zadnji tretjini februarja ponekod zacvetele marelice. To je za okrog tri tedne prehitro. Na Primorskem opažajo tudi že prve cvetove breskve, kar je prav tako zelo prehitro. Vse omenjeno utegne biti težavno, saj možnost intenzivnih prodorov hladnega zraka namreč še zdaleč ni mimo. Takšne temperature lahko povzročijo hude poškodbe.

Za zdaj kratkoročne napovedi sicer ne kažejo na večje ohladitve.