“Prekmurje je multikulturnost ohranilo v svetu, ki temu ni naklonjen”

V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota se je minuli konec tedna, s predstavitvijo monografije, dr. Uroša Lipuščka z naslovom Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919, tudi uradno začela proslava visokega jubileja združitve Prekmurcev z matičnim narodom.




Predstavitev knjige je namreč služila kot uvod v sklop prireditev, ki se bodo letos odvile ob 100. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu. Avtor monografije, ki so jo predstavili je Uroš Lipušček, sicer novinar, publicist in zgodovinar, obenem pa avtor mnogih del, predvsem povezanih z obdobjem prve svetovne vojne, je svoje delo predstavil pred nabito veliko dvorano PiŠK Murska Sobota. Še pred tem je pozdravni nagovor pripadel prvemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, zdaj pa predsedniku Iniciativnega odbora za obeleževanje jubileja, ki je spomnil na čase izpred sto let in poudaril, da je Prekmurje lahko vzgled marsikomu. “Res je, da so ta del Slovenije večinoma naseljevali Slovenci, res pa je, da je bila Slovenija tudi močno naseljena z Madžari, Nemci, Judi in Hrvati. Mislim, da je Slovenija to svojo multikulturnost ohranjala vse do danes in to v svetu, ki temu ni naklonjen, ki je poln nacionalizma in sovražnosti. Mislim, da je to lahko dokaz, kako je možno na tako majhnem področju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje,” je poudaril Kučan.

Pogovor skozi katerega so predstavili monografijo, v kateri je med drugim predstavljena vloga ZDA pri določanju slovenskih in ob tem tudi prekmurskih mej, pa tudi potek same konference, je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Monografijo, kjer je podrobneje predstavljena tudi vloga kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej, je uredila dr. Klaudija Sedar, uvodni esej pa je napisal pisatelj Dušan Šarotar. V ospredju predstavitve kakovostne monografije so vsekakor bili dogodki izpred natanko sto let, ko se je pričela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja. Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurje je bilo na tej konferenci obrobno vprašanje in niso mu bili vsi naklonjeni.

Slovenci smo takrat izgubili na severu in na zahodu, izgubili smo del Primorske in Koroško in tudi za Prekmurje bi se lahko izteklo drugače, če ne bi bilo ljudi, ki so se zavzeli za ta košček ozemlja. “Položaj Slovencev je danes podoben položaju Daniela v levjem brlogu, je Mihajlo Pupin pisal Woodrowu Wilsonu s pomočjo ameriških ekspertov, najverjetneje Johnsona: Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke, da bi potešili lakoto nenasitnih levov!” V knjigi podrobneje izvemo, kako je potekala konferenca, kdo se je postavil na našo stran, kdo je bil proti, zapisana so nova dejstva, ki jih je avtor odkril pri raziskovanju. Izvemo tudi, da je še veliko nejasnosti, saj so se mnogi dokumenti s pariške mirovne konference izgubili ali izginili.

Prireditev, ki jo je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, je bila prva prireditev v letošnjem letu, osrednja bo proslava 17. avgusta v Beltincih, dogajanje pa se bo zaključilo marca 2020 z zbornikom strokovnih prispevkov. Tokratne Predstavitve knjige se je udeležilo ogromno ljudi, ki so povsem napolnili prostore knjižnice, in prireditelji upajo, da bo tako tudi na drugih dogajanjih povezanih z jubilejem. Sicer pa, v družbi Kučana pa sta bila tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in soboški župan Aleksander Jevšek, zraven pa še številni drugi visoki gostje.