Preimenovanje Titove ulice v Radencih: Šli bodo na referendum

Zmotili so se optimisti, ki so menili, da je v letu 2020 končan radenski zaplet povezan s preimenovanjem Titove ulice, kar je v veliki meri skregalo in razdelilo Radenčane, zlasti nasprotnike preimenovanja in pristaše pobudnika preimenovanja, župana Romana Leljaka. V zadevo so se, že letos poleti, poleg občanov, ki so ustanovili Civilno iniciativo Radenci in zbrali več kot 500 podpisov proti preimenovanju, vključila tudi sodišča. Na koncu bodo kljub vsemu o preimenovanju odločali občani na referendumu, ni pa znano, ali bodo glasovali samo prebivalci “sporne” Titove ulice, ali vsi krajani Radenci in ostalih vasi, ki zajemajo Krajevno skupnost Radenci, ali pa vsi občani radenske občine. Za preobrat je sicer poskrbelo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je na seji 4. decembra 2020 soglasno zavrglo pobudo stanovalca Titove ceste, Franca Vukajča iz omenjene civilne iniciative, o oceni zakonitosti odloka, s katerim bi v Radencih ime ulice Titova cesta spremenili v ime Cesta osamosvojitve Slovenije.




Po prijetem sporočilu s strani Ustavnega sodišča RS, je župan občine Radenci Roman Leljak, ki je sicer najprej predlagal, da se Titova cesta preimenuje v Ulico Anteja Šarića, nato pa v Cesto osamosvojitve Slovenije, za STA izjavil, da bo sedaj o preimenovanju vseeno krajani odločali na referendumu. Slednji je sicer bil predviden za 25. oktober, a je iz znanih razlogov povezanih s Covid-19 in tudi zaradi nedorečenosti celotne zadeve ta odpadel. “Takoj, ko se bodo umirile razmere zaradi koronavirusne bolezni in se bodo lahko ljudje gibali brez kakršnih koli omejitev, bomo izvedli referendum in odločali o preimenovanju. Tako, kot se bodo krajani odločili, se bo ulica tudi imenovala,” je za STA povedal Roman Leljak.

Franc Vukajč je v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti, zatrjeval, da je odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci neskladen z zakoni, ker pri spreminjanju imena ulice naj ne bi bil izveden ustrezen predhodni postopek posvetovanja in ker naj bi župan kljub vedenju, da bo vložena pobuda za referendum proti preimenovanju Titove ceste, odlok objavil. Ustavni sodniki so izvrševanje odloka sicer zadržali, vendar je ta med postopkom prenehal veljati, saj je občinski svet 30. julija 2020 sprejel sklep o njegovi odpravi. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, lahko pa tudi neveljavne, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti, so pojasnili sodniki. Pobudnika so pozvali, naj izkaže obstoj takih posledic, vendar obstoja takih posledic ni izkazal, so sporočili z Ustavnega sodišča, ki je mimogrede že oktobra letos, s šestimi glasovi proti trem zavrglo tudi pobudo Romana Leljaka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta o razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Sodniki so ugotovili, da pobudnik, sicer župan, ki pa je pobudo vložil kot občan, nima pravnega interesa za začetek postopka, in da zato referendum v Radencih sedaj zanesljivo bo, čeprav v deželi treh src nikoli ni vse povsem jasno.

Župan Leljak je takrat sicer ugotavljal, da bi bila odločitev ustavnega sodišča drugačna, če ne bi šlo za svetovalni referendum. Kot je dejal, to v bistvu pomeni, da je ustavno sodišče na neki način sporočilo, da zakonodajnega referenduma ne bi dovolilo in da lahko občina sprejme odlok, ki spremeni ime ulice. Pobudniki sicer imajo možnost, da sprožijo postopek referenduma, ampak glede na takšna mnenja, kot so v dokumentih zapisana, je realno pričakovati, da ustavno sodišče zakonodajnega referendum ne bo dovolilo, je takrat povedal Leljak, ki vztraja pri svoji prvotni pobudi ne glede na žrtve. Ob tem odločno zanika, da bi preimenovanje Titove ceste bilo samo začetek “obračunavanja z vsem, kar spominja na bivšo skupno državi, zlasti pa na Tita in 2. svetovno vojno.” V Radencih je namreč še kar nekaj ulic, ki so povezani s SFRJ in NOB.

Kakorkoli že, ustavno sodišče je povedalo zadnjo besedo v tej zadevi, v nadaljevanju pa sledi nadaljevanje žalostne sage in nesoglasij, namesto da bi vsi strnili vrste in moči ter se skupaj borili za razvoj in napredek kraja in občine. Ustavni sodniki sicer drugače niso mogli, a so s svojo odločitvijo vrgli “kost nesoglasja.” V primerjavi z odločitvijo omenjene poletne Leljakove pobude, ko je šest sodnikov bilo za in trije proti, so sedaj ustavni sodniki, v sestavi, predsednik, dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, ddr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marjan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs, sklep potrdili soglasno.