Pred nami meglena jutra

tudi obdobje preteklega meseca so po nižinah zaznamovala meglena jutra. Megla je pravzaprav oblak pri tleh. Pojavi se, ko vodna para zaradi ohlajanja kondenzira v drobne vodne kapljice. Megla nastopi, ko se temperatura zraka spusti do temperature rosišča. Če je v zraku dovolj delcev aerosola, se to zgodi že pri nekoliko višji temperaturi. Pojav megle beležimo, ko vidljivost pade pod en kilometer, gosta megla je prisotna, ko je vidljivost manjša od sto metrov. Takrat, ko je vidljivost med enim in desetimi kilometri, govorimo o meglici.




Megla lahko nastane na več načinov. Pri nas je najbolj pogosta radiacijska megla, ki nastane zaradi radiacijskega ohlajanja tal in zraka v jasnih ter mirnih nočeh. Radiacijsko meglo, ki nastopi v kotlinah (Ljubljanska, Celjska, Krška) imenujemo tudi kotlinska megla. Hladen zrak se dodatno steka s pobočij, zaprt relief pa preprečuje njegovo odtekanje. Tako nastanejo obsežne zaloge hladnega zraka, ki imajo lastnosti tekočine, zato jim pravimo tudi (meglena) jezera hladnega zraka. Debelina meglene plasti pa je odvisna od okoliškega reliefa oz. ravnovesja med pritokom in odtokom hladnega zraka.

Pojav je vedno povezan s temperaturnim obratom. Jeseni in pozimi obdobja radiacijske megle lahko trajajo cel dopoldan ali celo več zaporednih dni. Predvsem pozimi in zgodaj spomladi smo ob morju pogosto priča tudi advekcijski megli, ki nastane, ko vlažen in topel zrak pride nad hladno površino. Takšen tip megle se pojavlja v Slovenskem primorju, občasno pa seže tudi do Vipavske doline. Puhteča megla nastane, ko je nad razmeroma toplo in vlažno površino (reke, jezera, morje ali sveže zorano polje) prisoten bistveno hladnejši zrak. Ob tem pride do majhnih dviganj in hitre kondenzacije. Poznamo tudi pobočno meglo oz. oblak, ki nastane ob narivanju vlažnega zraka na pobočje.

Megla v kotlinah se razkraja, ko se zrak dovolj ogreje, da vodne kapljice ponovno izhlapijo. Ta proces se običajno začne na robovih, kjer prihaja do mešanja z bolj suhim okoliškim zrakom. Razkroj pa je hitrejši, ko so meglena jezera bolj plitva. Lahko jo razkroji tudi pooblačitev v višinah ali pa razpiha veter. K sreči se je megla v preteklih dneh tekom dopoldneva največkrat razkadila, zato smo lahko uživali v čudovitih odtenkih jesenskih barv.

Ob koncu tedna in v ponedeljek znova pričakujemo pojav megle. Ta bo nastala po nekaterih nižinah v notranjosti Slovenije.

FOTO: Alfred Lešnjak