Pred nami je Martinovo. Tako je letos potekalo zorenje grozdja

Približuje se Martinovo, ko bomo razpravljali o kvaliteti letošnjega vinskega letnika. Na lastnosti vinskega letnika vplivajo številni dejavniki, med njimi so pomembne sortne lastnosti, rastišče, tip tal in predvsem lega. Letošnji letnik sicer ni tako obilen kot lanski, a je kakovosten in skrbno pridelan.




Med rastnim obdobjem je pomembna nega vinske trte. Kvaliteti vinskega letnika vedno vtisnejo neminljiv pečat vremenske razmere v letu od začetka spomladanske rasti do trgatve. Vinska trta prične z aktivno rastjo v aprilu, potem, ko povprečna dnevna temperatura preide temperaturni prag 10 °C. Ta temperaturni prag je bil letos na Primorskem presežen ob koncu meseca marca, vsaj dva tedna prej kot običajno , v Podravju in Posavju pa ob skoraj običajnem času, v sredini aprila. O začetku rasti mladik in razvoju prvih listov so najprej, v prvi dekadi aprila, poročali fenološki opazovalci ARSO iz primorskega vinorodnega območja, nato v sredini aprila tudi iz posavske in podravske vinorodne dežele.

Hud stres je mladim razvijajočim mladikam, ki so v nedrjih skrivale zasnove socvetij, zadala ohladitev v prvi dekadi maja, ko so se tudi v vinorodnih območjih temperature zraka nevarno približale ničli. Ponekod na izpostavljenih legah na Krasu je tedaj mlade poganjke in liste uničila pozna spomladanska slana. Stresen je bil tudi prehladen in deževen maj, ki je z upočasnjenim razvojem puščal svojo sled vse do začetka cvetenja. To je potekalo najprej na obalnem vinorodnem območju v prvi dekadi junija in sicer 2 do 8 dni kasneje od povprečja, v podravski in posavski vinorodni deželi sredi druge dekade junija, prav tako do okoli 6 dni kasneje od povprečja.

Cvetenje je na zahodu potekalo v suhem vremenu, na jugovzhodu in severovzhodu države pa so ga ovirali občasni lokalni nalivi, neugodni so bili tudi zgodnji temperaturni ekstremi s temperaturami zraka nad 30 °C, ki smo jih zabeležili že v prvi dekadi junija in nato ponovno v zadnji dekadi junija, ko so se tudi vinogradniške lege soočale s prvim vročinskim valom. Obdobje debeljenja jagod, ki poteka v poletnih mesecih je v primorski vinorodni deželi spremljala suša in vročinski stres ob več zaporednih vročinskih valovih. Visoke temperature so pospeševale zorenje, ki je tako v začetni kot splošni fenološki fazi za nekaj dni prehitelo povprečje.

Vegetacijsko leto, zajemajoč mesece od aprila do septembra, je bilo toplejše od dolgoletnega povprečja (1981 – 2010). Večja od povprečja je bila tudi vsota efektivne temperature zraka nad 10 °C. V zadnjem desetletju so vremenske razmere sooblikovale številne vrhunske vinske letnike, 2013, 2015, 2016, 2017, 2018. Vse so zaznamovala nadpovprečno topla in skoraj praviloma tudi sušna poletja. Primerjava z letnikom 2015, ki se prav tako postavlja z lastnostmi vrhunskega letnika, kaže na višje temperature od letošnjih. Padavin je bilo na obalnem območju manj od povprečja in tudi manj od leta 2015, V Podravju in Posavju pa je bilo letos padavin več od povprečja, a je treba upoštevati, da je njihov levji delež k skupni vsoti doprinesel deževen maj. Tudi število letošnjih padavinskih dni je bilo večje kot leta 2015 in tudi večje od povprečja, kar je prav gotovo zahtevalo veliko pozornosti in skrbi za ohranjanje zdravih trt, še posebno na območjih kjer je klestila tudi toča.

Vir: Arso