Pred nami je čas obiranja jablan in setve ozimnih žit

Prišla je jesen, dobra žena s plodovi obložena. Na travnikih lahko opazimo še zadnje letošnje odkose trave za siliranje, poljedelci se vneto pripravljajo na jesensko setev ozimnih žit, zaključujejo se trgatve, sadjarji pa pozorno spremljajo razvoj plodov jablan in vremena v zaključnem obdobju dozorevanja in se odločajo koliko časa bodo plodove še pustili na drevesu, da bo kvaliteta plodov najboljša.




Letošnji pridelek je marsikje manjši od pridelka v preteklem letu, ko so se drevesa šibila pod težo plodov. Nekaj je k temu pripomogla majska slana, visoko debelne jablane v kmečkih sadovnjakih pa kot, da so si vzele nekaj časa za regeneracijo. Drugače je v intenzivnih sadovnjakih, kjer sadjarje, ki so drevesom vse leto posvečali skrbno nego, tudi letos razveseljujejo plodovi.

Pomemben dejavnik, ki vpliva na kvaliteto plodov za skladiščenje, je čas obiranja. Plodovi, ki so prezgodaj obrani, imajo manjšo težo, slabši okus in aromo, slabšo obarvanost in slabšo skladiščno sposobnost. Če pa z obiranjem odlašamo, lahko plodovi začnejo sami odpadati in bo zaradi tega pridelek manjši, lahko postanejo steklasti, imajo slabšo trdoto, majhno vsebnost skupnih kislin in slabšo skladiščno sposobnost. Zato je potrebno jabolka obrati pravem času v tako imenovanem “obiralnem oknu.” To je obdobje, ki traja približno sedem do deset dni, v katerem naj bi plodove obrali. Določijo ga sadjarji glede na sorto jablane in lokacijo, vsebnost škroba v plodovih, ki mora preiti v sladkor, močno je odvisno tudi od vremenskih razmer.

Plodovi se najlepše obarvajo, če so dnevi v zaključnem obdobju zorenja sončni in prijetno topli s temperaturami zraka nad 20 °C, noči pa so sveže s temperature zraka pod 12 °C. Plodovi zgodnejših sort so sedaj že obrani. Za sorte jablan, ki imajo obiralno okno v tem času, so bili dnevi v preteklem tednu kot nalašč za lepo obarvanje plodov. Čez dan so bile temperature zraka še nad 20 °C noči pa, razen posameznih izjem, sveže s temperaturami okoli 10 °C oziroma še nekoliko nižje. Sadjarji bi znali hudomušno pristaviti, da plodovi ob takih temperaturnih razmerah dobijo lepa rdeča lička.

Čas setve ozimnih žit

Z oktobrom je nastopil čas setve ozimnih žit. Opraviti jo je potrebno pravočasno, da se bodo mlade rastline dobro ukoreninile in se dovolj razvile pred prehodom v zimsko mirovanje. Kljub temu je za setev potrebno upoštevati optimalne roke za posamezne vrste ozimnih žit in tudi sorte. Če so posevki posejani prezgodaj, se običajno jeseni preveč razvijejo in razrastejo, zaradi česar slabše prenašajo zimsko zmrzal, poleg tega pa jih že jeseni napadajo različne bolezni in listne uši. Prepozno sejani posevki pa se do prehoda v zimsko mirovanje premalo razrastejo.

Za kalitev semen je pomembna optimalna preskrba tal z vodo. Preden semensko zrno vzkali se mora napiti vode, vsaj toliko da doseže dvakratno prvotno težo. Da se to lahko zgodi zaloga vode v tleh ne sme pasti pod 30% polne poljske kapacitete, v nasprotnem primeru se čas od setve do vznika močno podaljša, mladim rastlinam pa zmanjka časa, da bi se primerno razvile do prehoda v zimsko mirovanje. Večina ozimnih žit lahko kali pri razmeroma nizkih temperaturah tal, okoli 5 °C, sprejemljiva temperatura tal ob setvi oziroma kalitvi pa začne pri 12 °C in sega do 25 °C. V osrednjem delu Slovenije je potrebno setev ozimne pšenice opraviti v času med 1. in 25. oktobrom, setev ozimnega ječmena pa med 25. septembrom in 10. oktobrom. Le v tradicionalno toplejših območjih lahko setev pomaknejo tudi še v drugo polovico oktobra oziroma prve dni novembra.

Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO, v naših podnebnih in pridelovalnih razmerah od setve do vznika traja povprečno od 10 do 14 dni. Te dni se temperature tal v setveni globini gibljejo v optimalnih mejah, med 15 in 22 °C, prihodnjem tednu prihaja ohladitev vendar bodo temperature tal ostale za setev v sprejemljivih mejah. Pomembno je tudi, da tla niso preveč namočena z vodo in da jih obdelovalni stroji ne bodo preveč zbili, kar kasneje predstavlja nevarnost za zastajanje vode na površini tal. Pridelovalcem žit svetujemo spremljanje meritev in napovedi ključnih vremenskih dejavnikov, zlasti gibanja temperature zraka in tal in napoved padavin.