Pozor! Začenja se sezona klopov!

Ko se spomladi prebuja narava, se prebujajo tudi majhne živali, ki utegnejo postati vaš velik problem. S tem mislimo na klope, ki letno z meningitisom okužijo slabih 300 ljudi. Precepljenih je sicer vedno več ljudi, a kljub temu še vedno premalo.




S toplejšim vremenom in aktivnostmi v naravi se poveča tudi verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. V Sloveniji sta najpogostejša lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Okužbam so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predlani pri nas zaradi lymske borelioze zbolelo 4.534 oseb, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 102 osebi. Slovenija spada med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav.

V Sloveniji je največ klopov v Kamniški Bistrici, v gozdu okrog Koseškega bajerja, v dolini Tržiške Bistrice in Udenborštu. Za nas najbolj zaskrbljujoč je gotovo podatek, da eno najvišjih incidenčnih stopenj prijavljenih primerov Lymske borelioze zasledimo prav v zdravstveni regiji Murska Sobota. Na svetu je 800 vrst klopov, v Sloveniji so jih do zdaj odkrili 13 vrst. Klopom pa vsi ljudje niso enako privlačni.

Klopov ni na nadmorski višini nad 1000 metrov. Najraje pa se zadržujejo v podrasti in nizkem grmičevju. Na odraslega človeka zato pridejo na višini med stopali in dimljami, potem pa po telesu iščejo najbolj primerno mesto za vbod. Klopom vsi ljudje niso enako privlačni – raziskave na gozdarskih delavcih so pokazale, da so imeli nekateri na leto več kot sto klopov, drugi pa nič. Kaj jih privlači in kaj odbija, še ni povsem raziskano. So pa morda del odgovora našli Švedi, ki so vojakom redno dajali česnove tablete in ugotovili, da so se klopi teh vojakov izogibali.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, okužijo se lahko tudi domače živali

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno od teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja ter ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.