Pozeba precej poškodovala vinograde

Minuli petek je bila v vinorodni deželi Podravje, kamor tudi spadanaše območje, spomladanska pozeba, ki je povzročila v vinogradih nastanek velikih škod in posledično zmanjšanje pričakovanega pridelka grozdja in vina.





V Podravju je pod vplivom polarnih zračnih mas nastopila sicer kratkotrajna a izredno pogubna klasična radialna pozeba. Tako rekoč po celotnem območju Podravja so bile jutranje temperature med -2 in -3°C, s sesedanjem hladnega zraka v depresijah in dolinah pa tudi do -5°C. Zaradi tega so na celotnem območju poškodovani prav vsi vinogradi.

V času spomladanske pozebe je bilo v Podravju na višjih vinogradniških legah okrog 80% sorte rumeni muškat, chardonay, modra frankinja, muškat otonel, šipon, traminec, … v fazi 5 listov in do 40% teh sort na nižjih in nekoliko hladnejših legah. Ostale bolj odporne sorte, ki bolj pozno odganjajo pa so bile v tem času okrog 80% v fazah, ki so prenesle temperature do -3°C.

Ocenjujejo, da bo v Podravju zaradi pozebe v letu 2017 vsaj 40% manj grozdja, na zgodnjih in hitro odganjajočih sortah do 60% in na bolj odpornih in kasneje odganjajočih do 30%, v povprečju pa lahko v Podravju pričakujemo manj pridelanega grozdja kot v letu 2016.

Sanacija?

Zaradi izrednih razmer, ko bodo vinogradnikom ostali le stroški in bistveno zmanjšan pridelek, ob tem pa ni smiselno pričakovati širšo družbeno pomoč. Pri kmetijsko gospodarskem zavodu predlagajo vsem vinogradnikom, da vsi povišajo cene svojemu vinu za 20% ali vsaj 0,40 Eura/liter. To povišanje zagotavlja, kot pravijo, zgolj preživetje in naj prizadetemu vinogradniku in vinarju vsaj simbolično pomaga pri kritju letošnjih pridelovalnih stroškov.

V vinogradih poškodovanih z več kot 50 %, še posebno tam, kjer so poškodbe 80 % in več in pričakujemo manj kot 20 % pridelka, so v tem letu odločilni stroški. Zato v takih vinogradih tržni vinogradniki zmanjšujejo stroške na minimum, kljub temu pa bo potrebna pravilna nega trte in učinkovita zaščita, da preprečite bolezni in zagotovite dobro dozorelost lesa za naslednje leto.

V vinogradih prizadetih od 30 %- 50 % z dvošparonsko vzgojno obliko, kjer je ostala zdrava do polovica vseh mladic lahko ob normalnem poteku nadaljnje pridelave še računamo na količinsko zmanjšan do skoraj normalen pridelek grozdja.

V vinogradih prizadetih od 50 %- 80 %, kjer ostanejo še samo tu in tam posamezni zdravi poganjki je potrebno vso skrb posvetiti trti, kajti pridelek tega vinskega leta je izgubljen. Pri taki stopnji poškodovanosti je velikim in tržnim vinogradnikom na prvem mestu nižanje stroškov.

Ko v vinogradih povsem propadejo vsi zeleni poganjki skupaj s spečimi brsti vred (100% prizadetost) je pred vinogradniki dvoletni izpad pridelka in dolgotrajna sanacija trte.

trta1

“Pri sanaciji pozeblih vinogradov priporočamo, da najprej trti pustimo čas revitalizacije (10 dni), da nastavi rezervna očesa in da odpadejo uničeni poganjki. V tem času prizadetih (umazano temnozelenih) poganjkov iz trte ne trgamo, ker lahko poškodujemo rezervna priočesa. Kjer trta ob prizadetem poganjku ne nastavi rezervnega očesa (rumeni muškat,chardonay in praviloma vse sorte z velikimi grozdi!!) je potrebno delno prizadete poganjke, čimprej s škarjam prikrajšati na čep, do 2 cm dolžine. Ob tem pa je priporočljivo uporabiti aminokisline, morske alge in ostale biostimulatorje, ki s svojim protistresnim delovanjem ob pogoju ugodnega sončnega vremena omogočijo hitro in učinkovito obraščanje spečih očes in tudi delno revitalizacijo čepov v obliki zalistnikov. Razvoj zalistnikov v tem času pri skoraj vseh sortah zagotavlja delni pridelek kakovostnega grozdja iz martinčkov. Seveda pa to zahteva od vinogradnikov, da najprej stroki zaupajo, nato pa da ta ukrep pravočasno tudi izvedejo, ne pa tako kot pri prejšnji pozebi, da zgolj ugotavljajo in jamrajo, ne naredijo pa ničesar!. Opozarjamo, da izjemno hude pozebe, vplivajo na dvoletni izpad pridelka( letošnji in naslednje leto).

Spomladanska pozeba ima med naravnimi nesrečami najhujše posledice na zmanjšanje pridelka, saj običajno prizadene celotne pokrajine in države. Posledica pozebe ni samo zmanjšan pridelek, temveč se zaradi tega še bolj zaostri ekonomski položaj vinogradnikov. Ker danes v tej situaciji vinogradniki od države ne moremo pričakovati širše družbene pomoči, lahko v primeru pozebe posledično pričakujemo manj bodoče vinogradniške pridelave, večje opuščanje vinogradov in pospešeno zmanjševanje števila vinogradnikov. Zmotno je prepričanje, da se bodo zaradi pozebe zvišale cene vinom, prej se bo več vina po konkurenčnih cenah uvozilo, slovenski kupec pa se bo od slovenskega vina še bolj oddaljil. Zavedati se moramo, da čeprav pozebe ne moremo preprečiti, jo pa lahko bolj ali manj uspešno omilimo. Ob tem pa še zanimiv podatek da so naši severni sosedje spomladansko pozebo obšli s povečini neprizadetimi vinogradi, zaradi bolj pozne vegetacije in deloma zaradi skupno izvedenih učinkovitih ukrepov zaščite pred zmrzaljo,” so zapisali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu.