Pozeba najbolj prizadela predvsem sadjarje

Nizke temperature povsod po državi so predvčerajšnjim in včeraj po prvih odzivih s terena povzročile veliko škode, predvsem pri sadjarjih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozorno spremlja stanje, zbira podatke s terena ter pripravlja rešitve, ki bi lahko pomagale prizadetim v pozebi.




Minister dr. Podgoršek ob tej naravni nesreči poudarja, da z zaskrbljenostjo spremlja stanje. “Tudi po današnji pozebi me zelo skrbi, kaj bo z našimi kmetovalci in kakšna bo njihova prihodnost. Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo. V tem trenutku pa lahko potrdim, da v nesreči ne bomo pozabili na prizadete kmete in podjetnike.”

Škodo na kmetijskih pridelkih, zaradi pozebe na terenu spremlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v okviru Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Po njihovih navedbah, naj bi prve podatke, grobo oceno s terena, pripravili do jutri. Točni podatki bodo sicer znani šele kasneje, predvidoma čez nekaj tednov, ko bo tudi dejansko viden obseg škode.

Prvi odzivi in informacije s terena kažejo, da so bili poškodovani predvsem sadovnjaki, najbolj prizadete pa naj bi bile prav najboljše sadjarske lege. Vinogradi so po prvih informacijah utrpeli škodo v manjšem obsegu, škoda pa naj bi bila tudi v čebelarstvu. Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature dvignile, pa vremenoslovci ne izključujejo nizkih temperatur, ki bo lahko še dodatno prizadele kmetovalce. Kmetom, katerim je pozeba prizadela pridelek svetujemo, da se obrnejo za nasvet na JSKS. Kmetijski svetovalci redno spremljajo stanje posameznih kmetijskih rastlin in nudijo nasvete glede na trenutno stanje na posameznih območjih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) tudi intenzivno išče rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Minister dr. Jože Podgoršek je imenoval interno skupino, ki jo vodi državni sekretar, s ciljem najti ustrezne rešitve. Ena izmed rešitev je priprava interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim. Rešitve bi bile možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev. Minister in oba državna sekretarja si bodo posledice škode ogledali tudi na terenu (predvidoma v ponedeljek, 12. aprila). Prav tako se bo minister posebej sestal z deležniki, s katerimi bo razpravljal o predlaganih rešitvah za sektor ter o potrebnih spremembah v smislu prilagajanja na podnebne spremembe v panogi.

Ne glede na hud udarec te zadnje pozebe pa MKGP znova opozarja nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Potrebno bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah. Večjo pozornost bo treba usmeriti na tehnološke rešitve v sadjarstvu, v agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev tako imenovanega vzajemnega sklada.

Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč uradna ocena škode ne izdela. Zakon namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, kar je tudi razlog, da se škoda ne oceni. Višina sofinanciranja zavarovalne premije v letu 2021 znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije (v letu 2020 je znašala 50 odstotkov), kar znese preko 7 milijonov evrov / leto. Žal se zavarovanja ne poslužuje dovolj veliko število kmetov, želimo pa si tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte.

Sistemi oroševanja so se v zadnjem obdobju izkazali kot učinkovit ukrep. MKGP tudi sofinancira te investicije, in sicer od 50 do 90 odstotkov investicije. Težava tega ukrepa pa je velika raba vodnih virov in dostop do virov. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo v prihodnje potrebna koordinacija z resornim ministrstvom MOP glede rabe vodnih virov.

 

FOTO: Rok Nosan