Posledice pozebe enake ali celo večje kot leta 2016

Vlada se je seznanila s prvo informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih 20. in  21. aprila 2017. Nadpovprečno toplo vreme marca in v prvi polovici aprila je v letu 2017 povzročilo fenološki razvoj rastlin, ki je bil od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega.





V nočeh in jutrih 21. in 22. aprila so se po celi Sloveniji pojavljale nizke temperature, ki so se spustile na posameznih območjih tudi globoko pod ledišče (celo do -6 stopinj Celzija). Prve informacije s terena kažejo na precejšnjo prizadetost posameznih kultur. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze (brsti prenesejo mraz do okoli –3 stopinje Celzija, odprti cvetovi do –2 stopinji Celzija). Najbolj so občutljivi oplojeni cvetovi in mladi plodiči.

Po grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je obseg škode po pozebi verjetno vsaj tako velik, če ne večji, kot v aprilu 2016, ko je bila ocenjena škoda višja kot 43 mio evrov. Mraz je prizadel celotno območje Slovenije. Zaenkrat kaže na nekoliko manjšo škodo na območju Osrednje Slovenije in Primorske ter na večjo na območju Podravja, Pomurja, Savinjske doline in Posavja.

Kmetje so bili letos na pozebo bolj pripravljeni in so pravočasno izvedli preventivne tehnološke ukrepe, kot so: kurjenje/dimljenje, tretiranje z aminokislinami, mulčenje, pokrivanje nasadov s koprenami, kar pa ni moglo preprečiti večje poškodovanosti.

Sadjarstvo: škoda je tu največja (jablane, hruške, koščičarji, orehi), uničenih je od 80 do 90 odstotkov sadovnjakov, ponekod tudi do 100 odstotkov.

Vinogradništvo: uničenih je 60 odstotkov vinogradov, ponekod do 100 odstotkov (med sortami so utrpele največjo škodo zgodnje sorte in sicer: chardonnay, rumeni muškat, beli in modri pinot, modra frankinja in šipon, ki so v času mraza imele mladice daljše od 10cm).

Poljedelstvo: obseg škode je manjši.

Vrtnine: škoda okoli 80 odstotkov (solata, bučke, kapusnice).

Hmeljarstvo: škoda okoli 30 odstotna (veter, pozeba).

Po podatkih članov GZS Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je bila tudi pri podjetjih največja škoda v sadjarstvu, skupna površina poškodovanih sadovnjakov znaša 4.000 ha. Škodo v sadjarstvu ocenjujejo na 50 do 60 mio evrov.

Čebelarska zveza Slovenije ugotavlja, da bo zaradi 100 odstotne pozebe akacije na Primorskem, Posavju in Pomurju pridelava medu v Sloveniji za tretjino manjša.

Zaradi nastale škode se imenuje delovna skupina, za pripravo Akcijskega načrta o ukrepih za preprečevanje in blažitev posledic naravnih nesreč, ki ga vodi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, vanjo pa so vključeni različni strokovnjaki. Delovna skupina bo pripravila predlog ukrepov za pomoč prizadetim sektorjem. Prvi sestanek skupine je predviden 3. maja 2017.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pristopilo k pripravi interventnega zakona

Minister mag. Dejan Židan je v izjavi za medije dejal, da so podnebne spremembe očitne in da ne gre za stoletni dogodek. Zato bo ministrstvo pristopilo k pripravi interventnega zakona, v ta namen pa je bila predlagana ustanovitev posebne skupine pod vodstvom državne sekretarke, ki bo pripravila načrt ukrepov za odpravo posledic letošnje pozebe. Interventni zakon bo po besedah ministra prinesel spremembo programa namakanja kmetijskih površin z večjim poudarkom na oroševanju. Zelo pomembno je v tej naravni katastrofi sodelovanje vseh institucij v kmetijskem sektorju, saj je poleg učinkovitih ukrepov za omilitev posledic zelo pomembno tudi to, da se ne sme pozabiti na ljudi, ki so bili prizadeti in jih bodo posledice pozebe potisnile v stisko. “Vemo, da se je zgodila huda naravna nesreča, zato prizadete ne bomo pustili na cedilu in jim bomo pomagali po najboljših močeh; ti bodo v naslednjem obdobju potrebovali veliko spodbude in tudi moralne podpore, da ne obupajo”.

Klik >>