Ostalo

Popravljal vilice in bil kaznovan za 6000 evrov

Znani prekmurski podjetnik Jožef Kuhar iz Bakovcev pri Murski Soboti je ostal brez besed. Na desetine obiskov nadzornikov in inšpektorjev je doslej nekako še prenašal, brez ugovora plačeval različne sankcije, zdaj pa ima vsega čez glavo. Je delo na črno, če v domači delavnici popravljaš svoj avto?





Ogromno je, kot pravi, naredil in prispeval v državni proračun, za različne ustanove, društva in sploh za lokalno okolje, plačeval je tudi kazni, ki so mu jih menda neupravičeno naprtili različni inšpektorji. Vedno je bil tiho. Ko pa so mu finančni inšpektorji očitali delo na črno in ga za to še drastično kaznovali, je sklenil začeti boj za svoje pravice in za pravice vseh drugih državljanov, zlasti podjetnikov in obrtnikov, ki naj bi se znašli v podobnih težavah.

Brezglavi inšpektor

Kuhar se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da mu je višji finančni inšpektor s Finančnega urada Murska Sobota izrekel sankcijo v skupnem znesku 6000 evrov, in sicer zaradi dela na črno, čeprav naj bi v svojem poslovnem objektu, za katerega še vedno plačuje visoke obroke posojila, na svojem avtomobilu želel “popraviti le vilice”, kot nam je zaupal. Sploh mu ni jasno: “Le kako je mogoče v lastnem objektu delati na črno?” Prav tako ga moti, da je v slabih šestih letih, odkar je zgradil nove poslovne prostore, v katerih so center za popravilo vozil, vulkanizerstvo in še gostinski lokal, prejel že več kot 50 odločb inšpektorjev in drugih nadzornikov. “Ne vem, ali me kdo prijavlja ali gre za fovšijo, v glavnem sem nenehna tarča,” je ogorčen.

“Čeprav sem že plačal veliko glob in kazni, me ni nič tako prizadelo kot to zadnje, saj se mi zdi skrajno nekorektno in nelogično, da me visoko kaznujejo za prazen nič. V svojem objektu, kjer še vedno odplačujem visoke obroke posojila, sem si popravljal svoje vozilo. In to naj bi bilo za inšpektorja delo na črno?! Prepričan sem, da v tistem trenutku ni razmišljal s svojo glavo. Kazen za firmo, potem za sina, ki je direktor podjetja, ter še zame, v skupnem znesku 6000 evrov, to gre čez vse razumne meje. V trenutku, ko je inšpektor prišel, je bil moj osebni avtomobil dvignjen in sem jemal kolo, da bi zamenjal vilice. Na drugi strani je bil Simon, nakar me je inšpektor takoj napadel, češ kdo sem jaz in kaj tukaj delam?! Čeprav sem mu lepo razložil, je sledila huda sankcija,” je pripovedoval Kuhar, ki je tudi pojasnil, da je zdaj nosilec dejavnosti (Avtocenter Simon, d. o. o.) njegov sin Simon. Kljub temu da še ni bilo končnega prepisa, plačujejo, priznava, čisto vse obveznosti, tako do bank kot do države in zaposlenih. Vsak mesec morajo nabrati vsaj 20.000 evrov, pravi, kar ni mačji kašelj.

“Prepričan sem, da nisem storil niti enega prekrška oziroma kaznivega dejanja, globo sem vseeno poravnal, če bi se pritožil, bi bila skupna kazen še bistveno višja,” pravi Kuhar.

DSC_8608

Bilo je delo na črno

Na Finančnem uradu RS, kjer zaradi varovanja osebnih podatkov in davčne tajnosti niso želeli govoriti o konkretnem primeru, so prepričani, da trditve zavezanca ne držijo. Trdijo, da je tukaj šlo za dejansko delo na črno, ker da je Kuhar starejši brez ustrezne pogodbe o delu izvajal zamenjavo pnevmatik. Sporočajo, da navedbe zavezanca, da naj bi mu Furs izrekel prekršek, čeprav je v svojem poslovnem objektu in na svojem avtomobilu želel nekaj popraviti, ne držijo. Uradno so nam posredovali le splošen odgovor, povezan z delom na črno.

V njem je predstavnik za odnose z javnostmi Stojan Glavač med drugim zapisal, da je Furs kot nadzorni organ pristojen za nadzor in odkrivanje prekrškov ter vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku nad zaposlovanjem na črno, delom na črno, omogočanjem dela na črno in nedovoljenim oglaševanjem posameznikov.

“V zvezi s tem bi radi dodali, da na Fursu veliko pozornost namenjamo preganjanju sive ekonomije, kamor spada zaposlovanje na črno. Zavedati se moramo, da posledica zaposlovanja na črno ni zgolj zmanjšan priliv davkov in prispevkov, temveč tudi nelojalna konkurenca drugim podjetnikom, ki korektno zaposlujejo delavce ter plačujejo davke in prispevke. Navsezadnje pa je zaradi zaposlovanja na črno najbolj oškodovan prav delavec sam, saj v takšni obliki dela ni vključen v nobeno obliko socialnega zavarovanja,” je še zapisal Glavač.