Pomurski vodovod, sistem B: ARSO zahteva presojo vplivov na okolje, čakanje se podaljšuje, prebivalci pa brez ustrezne oskrbe s pitno vodo

Minuli ponedeljek so predstavniki občin, ki so vključene v sistem B ( Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina, Šalovci) sklicali tiskovno konferenco, kjer so pojasnili, da se pričakovana nadgradnja pomurskega vodovoda, s katero bi priključili v omrežje še preostale kraje in gospodinjstva, gre predvsem za Goričko, ne bo pričela po načrtih. Razlog za to je sklep Agencije RS za okolje, ki je občinam v sistemu B, po enoletnem usklajevanju in dogovorih, naložil izdelavo presojo vplivov na okolje.




“Pričakovali smo, da se bo druga faza gradnje Pomurskega vodovoda, sistema B pričela takoj naslednje leto po prvi, pa se ni. Minilo je že 5 – 6 let, a lopat v to našo Goričko zemljo še nismo zasadili. Zakaj? Ker je finančna perspektiva 2014-2020 za Občine neugodna. Nobenega denarja za preostale Občine, razen murskosoboške. Primer: preko ljubljanskega barja se gradi kanalizacija in presoja vplivov na okolje ni bila potrebna, tukaj, kjer se pa bo kopal jarek širine 40 centimetrov in se zapolnil s humusno zemljo in bo narava že po nekaj mesecih prekrila vse naše posege, pa nam mečejo polena pod noge. Arso je 17 decembra izdal sklep, da je za nameravani poseg potrebno opraviti presojo vplivov na okolje. To pomeni zamik gradnje in podaljšanje postopkov. Vsi dokumenti so pripravljeni, gradbeno dovoljenje imamo, a brez presoje vplivov na okolje se ne da delati. Strinjam se, da ARSO skrbi za biotsko raznovrstnost v območju Nature 2000 in da skrbi za živali in rastline, ampak kdo bo pa poskrbel za ljudi, ki tukaj živijo, da bodo pili čisto in zdravo vodo?” je bil oster župan Občine Rogašovci, Edvard Mihalič.

“Problem je, da niso jasno postavljeni pogoji in da si jih potem država še zraven izmišljuje. V 1. vodovarstvenem območju se lahko gradi brez potrebne presoje vplivov na okolje, v tretjem območju pa je to potrebno. Če je država želela resno s tem projektom, bi morala potem, ko je Občina Tišina 30. januarja lansko leto vložila vlogo, to zadevo takrat tudi obelodaniti,” je dejal Franc Horvat, župan Občine Tišina. Ob tem razočaranju se Občine sprašujejo, ali je res bilo potrebnih eno leto zavlačevanj in usklajevanja, da so ugotovili, da je študija vplivov na okolje potrebna. Danilo Kacjan, župan Občine Cankova: “Jaz sem za to, da izkoristimo vsa pravna sredstva in tudi vse postopke. Če pogledamo kronološko, sem prepričan, da na koncu iz tega ne bo nič. Tudi sam se bojim takšnega scenarija.”

Jožef Horvat pristojne pozval na skupni sestanek zaradi pomurskega vodovoda

“Spoštovani gospod minister,

prosim vas, da se aktivno vključite v razrešitev omenjene problematike. Predlagam, da organiziramo skupni sestanek med predstavniki vašega ministrstva, ARSO ter drugimi soglasodajalci in župani v projekt vključenih občin. Na sestanek bi povabili tudi predstavnike Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Gre za projekt, ki je v veliki meri deležen sofinanciranja iz evropskih skladov. Vsekakor moramo doreči način prioritetnega reševanja vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki je ključno za čim prejšnji začetek izvedbe projekta in začetek koriščenja evropskih sredstev. Nerazumno se mi zdi, da ob slabih kazalcih uspešnosti črpanja evropskih sredstev, že potrjene evropsko sofinancirane projekte zaradi neustreznega sodelovanja med inštitucijami te države, zaviramo v fazi izvedbe.

Kot pomurski poslanec že vrsto let opozarjam na razvojni razkorak med Pomurjem in preostalimi deli države. S svojimi aktivnosti kot poslanec bom še naprej poskušal narediti vse, da se ta razkorak zmanjša. V tej luči zagotavljam mojo popolno podporo in sodelovanje. Prepričan sem, da bomo nastalo situacijo rešili in zagotovili čim prejšnje nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo pomurskega vodovoda sistema B.

Jožef Horvat
poslanec DZ RS”