Pomurske srednje šole imajo tudi do 50 odstotkov manj dijakov kot pred 20 leti

V nekaterih delih Slovenije, predvsem pri nas v Pomurju in na Koroškem zelo upada vpis otrok v srednje šole. Ponekod kar za polovico. Dijaški domovi samevajo in kljub temu, da je otrok manj, se jih vedno več odloča za obisk šol v sosednji Avstriji. V Slovenijo pa se, kot trdijo, ne bodo vrnili.





Rojstev je manj, iz Pomurskih krajev jih kar nekaj gre na šolanje v Maribor in Ljubljano, vse več pa se jih vpisuje v šole v sosednji Avstriji. V zadnjih dvajsetih letih v srednjih šolah v Pomurju in na Koroškem beležijo kar 50-odstotni upad vpisa. Recimo v murskosoboškem dijaškem domu je 40 postelj, zasedenih je zolj 11. Pred časom je bilo v murskosoboški gimnaziji 28 oddelkov, danes jih je 14. Samo v gimnaziji v avstrijski Radgoni, le streljaj iz Gornje Radgone, vsako leto prejmejo kar 40 prošenj za vpis, a jih odobrijo 15. Skupno imajo letošnje šolsko leto 50 slovenskih otrok. Slovenskih razredov ni, saj so Slovenci tam izenačeni z Avstrijci. Šolnine ni, učbeniki in delovni zvezki so brezplačni. Tudi za Slovence.

Nekateri starši otroke vpisujejo že v avstrijske vrtce, kar pomeni, da so takšni otroci in kasneje lahko dobri kadri, za Slovenijo za vedno izgubljeni. Tudi dijaki so mnenja, da se v Slovenijo vrnili več ne bodo, saj jih tam čaka svetlejša prihodnost, kot pri nas.Tam nameravajo tudi študirati in delati. Tamkajšnji pedagogi poudarjajo, da slovenski dijaki pri maturi dosegajo boljše rezultate od avstrijskih. Slovenci, ki se šolajo v Avstriji prejemajo slovensko štipendijo, kar je bila ena od dilem, ki je bila sprožena prav v Pomurju. A na ministrstvu za delo odgovarjajo, da “jo dobi državljan Republike Slovenije, ki ima stalno bivališče v Sloveniji. Prav tako Evropska unija s prostim pretokom oseb ne dovoli, da bi kdor koli komu omejeval gibanje ali pravice iz tega naslova.”

Pri takšnih primerih, ko otroci odhajajo na šolanje drugam, je kriva predvsem situacija. Pomurje je del Slovenije, v kateri vlada največja brezposelnost. Nekatere slovenske šole se že odzivajo z dodatnimi učnimi programi, da bi pritegnili čim več dijakov, ministrstvo za izobraževanje pa poziva gospodarstvo, da sporoči, kakšen kader naj izobražujejo, kaj regija potrebuje.

Pomurske ravnatelje in ravnateljice skrbijo predvsem naslednje številke: Leta 2011 je od vseh osnovnošolcev v Pomurju kar 96-odstotkov otrok nadaljevalo šolanje v domači regiji, danes pa je takšnih le 80-odstotkov.