Pomurske občine v projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

V Ljubljani so predstavili aktivnosti projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V okviru projekta po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. V projektu sodeluje 43 občin iz vse Slovenije, med njimi tudi pomurske: MO Murska Sobota ter občini Ljutomer in Dobrovnik, v vseh treh so zajem podatkov že dokončali.




V Zlati dvorani Narodne galerije potekala javna predstavitev aktivnosti enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Gre za izjemno pomemben projekt, v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost.

Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter predstavniki lokalnih skupnosti, ki sodelujejo v projektu. Predstavitev, ki je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik, je vodila Andreja Čokl.

Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trojanov je uvodoma poudaril, da je za uspešnost projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ključnega pomena pozitiven odziv občin – trenutno jih je vključenih več kot štirideset, ter dober odnos z izvajalcem, Geodetskim inštitutom Slovenije. “V Sloveniji smo za kakovost življenja invalidov in drugih oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko naredili, veliko dela pa nas še čaka. Pri nas živi okoli 170 tisoč invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka celotne populacije, poleg tega smo hitro starajoča se družba, vendar kljub velikim potrebam multimodalna mobilnost v našem okolju še zdaleč ni samoumevna,” je povedal Trojanov in dodal, da funkcionalno ovirani potrebujejo posebno infrastrukturo, kot so prilagojena vozila, dostopne postaje javnega prometa, dostopne poti, pločniki. Načinov potovanja je veliko, z javnim prevozom, vlakom, avtobusom, avtomobilom, kolesom, peš, a nimajo vsi možnosti, da bi potovali, kot bi si želeli. “Zato je pomembno, da prav vsem zagotovimo mobilnost, za kar si prizadevamo tudi v okviru tega projekta.”

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil, da življenje z ovirami številnim predstavlja vsakodnevni izziv. Še pred pol stoletja so bili invalidi odrinjeni na rob družbe, čeprav že Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Organizacija združenih narodov sprejela leta 1948, v svojem 1. členu zagotavlja enake pravice in dostojanstvo za vse ljudi. Enakopravno vključevanje invalidov je rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno, tudi s predstavljenim projektom, za katerega si želim, da bi se vanj vključile prav vse občine. Pomembno je namreč, da povečujemo dostopnost za vse.”

Tudi predsednik NSIOS Borut Sever je prepričan, da se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, čeprav smo še daleč od končnega cilja, to je enakih možnosti in dostopnosti v prometu in informacijah. “Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij in ta projekt vključuje vse našteto. Najpomembneje pa je, da v projektu aktivno sodelujejo invalidi,” je povedal Sever in dodal, da si želi še več takih projektov, “ki obračajo stvari na bolje.”

Vodja projekta mag. Roman Rener je predstavil rezultate in cilje projekta, uvodne misli pa je začel s sloganom Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Zavedamo se, da smo različni, zato se projekt usmerja v različne ranljive skupine: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane in starejše. Želja vsakogar izmed nas je, tudi oseb z različnimi oviranostmi, da bi lahko potovali sami, želimo biti neodvisni. V projektu smo tako povezali dva segmenta, tehničnega in socialnega, kar nas je privedlo do tega, da smo že pri načrtovanju vključili ranljive skupine.