Pomlad je zagotovo tukaj: V pokrajino ob Muri se vračajo prve štorklje

Po letošnji izjemno topli in neobičajni zimi, se obdobje toplejših dni nadaljuje. Po gozdovih in v vinogradih se že razlega ptičje petje, izpod ruše so že mesec dni nazaj pokukali prvi zvončki in trobentice, letos so krajani v Mostju opazili že prvo štorkljo, ki je gnezdo zasedla že precej rano, 24. februarja.




Ljudje zelo dobro opazujemo svojo okolico in kaj hitro opazimo spremembe, še posebej če te v nas zbujajo pozitivna čustva. Najprej nas po navadi presenetijo zgodnje cvetice in petje ptic, ki smo jih še slabe tri tedne prej opazovali na naših krmilnicah. Vendar pravijo, da se pomlad prebudi, ko se vrnejo prve ptice selivke. Prav zato vam z veseljem sporočamo – pomlad prihaja!

Običajno se prve štorklje vrnejo v Pomurje in Slovenijo v sredini marca, zadnje v drugi polovici aprila. Vračajo se posamezno, torej vsaka sama odloči, kdaj se bo vrnila. V Pomurju je med 40 in 50 gnezdečih parov štorkelj, v Sloveniji okoli 250. Ne drži pa, da se praviloma prvi vrne samec in pripravi gnezdo za družico. Tisti, ki prej pride, začne pripravljati gnezdo. Samica običajno znese po štiri jajca, mladiči rastejo vse do avgusta. Potem se že morajo morajo učiti leteti, saj jih konec avgusta ali na začetku septembra čaka dolga pot v toplo Afriko, ker prezimijo.

Število štorkelj je v Pomurju sicer nekoliko upadalo, povečevalo pa se je na drugih koncih, na primer na Dolenjskem. Pred leti so ponekod učenci po osnovnih šolah popisali štorklje in njihova gnezda. Bela štorklja je zavarovana živalska vrsta, ki se domov običajno vrne sredi marca, v Pomurju pa je to še vedno pomemben dogodek, saj o njihovem prihodu ljudje že leta poročajo nam, lokalnim medijem, ki novico seveda objavimo!

Prvič po letu 1999: V krajinskem parku Goričko štorklje lansko poletje vzredile kar 29 mladičev!

Letošnje leto je kljub nestanovitnemu vremenu belim štorkljam zelo ustrezalo, saj so v letu 2020 gnezdile na 12 gnezdih na območju KP Goričko. Dve gnezdi sta ostali prazni. Štorklje so letos uspešno vzredile kar 29 mladičev, kar je največje število mladičev od leta 1999. Največ mladičev, kar štiri, sta vzredili štorklji v Nuskovi. Na gnezdih v Svetem Juriju, na Hodošu, v Prosenjakovcih, Šalamencih in Kobilju so med popisom veselo trenirali dvigovanje v zrak s krili po trije mladiči na gnezdu. Ob tej veseli novici lahko zapišemo še nekaj zanimivosti. Na gnezdu v Kuzmi je eden od staršev na nogi nosil obroček s številko DER AV159 in na podlagi katere smo ugotovili, da je bil obročkan 30.5.2016 v Nemčiji v približno 460 km oddaljenem kraju Radelstetten. V Gornjih Petrovcih je gnezdila štorklja z obročkom W0199, ki je bila kot mladič obročkana v bližini Lenarta v Slovenskih Goricah leta 2016.

V Mostje se je letos štorklja vrnila rano, že 24. februarja

Štorkljo so v Mostju letos prvič opazili že 24. februarja. Čeprav smo tudi v našem uredništvu vedli zanjo, o čemer so nas obvestili prvi sosedi gnezda, pa je nikakor nismo uspeli ujeti v gnezdu, saj je bila odsotna najverjetneje zaradi iskanja hrane. So pa jo opazili v okolici naselja Mostje, pa tudi v Radmožancih, Banuti in celo v Dobrovniku. Zakaj se je letos štorklja vrnila tako hitro (lani šele 17. marca), smo vprašali Željka Šalamuna, naravovarstvenega nadzornika v NRIM in varstvenega ornitologa pri Društvu za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS): “Vsako leto vse več štorkelj ostane blizu gnezdišču. Selitve v Afriko niso več tako pogoste, saj štorklje že dlje časa prezimijo v Španiji ali na Sredozemski obali. To pa je verjetno posledica milih zim zadnjih 20 let. Ta štorklja lahko da ni bila v Afriki in je začutila, da je pri nas že ugodno vreme za vrnitev. Že sicer pa je vsako leto vse več podatkov, da štorklje prezimijo v Sloveniji. Slednje s temperaturami nimajo težav, težava nastane le, ko snežna odeja prekrije zemljo in ne morejo najti hrane. V bližini naselij jih takrat krmijo domačini. Ptice selivke se selijo zaradi hrane. Zanimivo je, da so čaplje denimo že pogruntale, da lahko tukaj prezimijo, ko je snežna odeja hrano iščejo v vodi, štorklja pa tega izgleda še ne ve.”

FOTO: Marijana Lőrinc, Srečko Raj