Poljedeljstvo in travinje: Vam je toča sklestila pridelek? Preverite, kaj je najbolje storiti

Po zadnji toči niso bili poškodovani zgolj vinogradi, temveč tudi razne poljščine na poljih, ki so trenutno v fazi razvoja. Kmetijsko-gozdarski zavoda MAribor je izdal priporočila, kako je po toči najbolje ukrepati.




Koruza

Trenutno je koruza v razvojni fazi med 4 in 7 listi, odvisno od rastišča in datuma sejanja. Kjer je bila posejana po spravilu travinja je nižji razvojni fazi. Zaradi močne toče so poškodovani listi in stebla. V kolikor ni poškodovana sredica rastline ali pa je rastlina le prelomljena, se bo koruza obrasla in opomogla. Pridelek bo nekoliko manjši, vendar se posevka ne splača ponovno sejati. Pričakovati je možno večje okužbe od koruzne bulave sneti. Kjer je pa poškodovan rastni vršiček koruze ali pa so rastline polomljene, pa priporočamo, da se pomulči, plitko obdela in minimalno pognoji ter poseje posevek na novo. Za ponovno setev uporabimo hibride koruze FAO največ 300, pa še te samo za silažo.

Travinje

Travinje je v različnih razvojnih fazah. Nekateri so že pokosili. Kar nekaj travnikov za seno pa je še ostalo nepokošenih. Vsekakor je potrebno biti previden pri spravilu na območju, kjer je nanešeno blato. Saj krma kontaminirana z blatom ni primerna za prehrano živali. Prav tako je potrebno biti pozoren na dele, kjer je naneslo razne stvari, ki ne sodijo na travinje. V kolikor imamo dele, ki so zablateni jih lahko pomulčimo ali pokosimo, vendar to maso odpeljemo na kompost. Če je trava le poležana in ni kontaminirana z nečistočami, jo pokosimo in normalno pospravimo. Po spravilu površine pognojimo z približno 40 kilogrami dušika na hektar.

Žita

Ječmeni so v fazi zorenja prehod iz mlečne v voščeno zrelost. Pšenice so v fazi cvetenja oziroma zaključujejo z cvetenjem. V kolikor je iz rastlin odbito zrnje v veliki meri, da žetev ni ekonomsko upravičena se lahko takšne rastline posilira. Kvaliteta takšne silaže je nekoliko slabša, služi pa kot vlakninska krma. Na takšne površine se lahko poseje kakšen dosevek, ki bo služil za nadomestek izgube pridelka iz samih žit. Pri žitih za silažo upoštevajte karenco, če so bili uporabljeni fungicidi.

Buče

Oljne buče so dobro razvite, v fazi 2 do 4 listov. V kolikor niso uničene v veliki meri, se jih ne splača preoravati. Načeloma se še obrastejo. V kolikor imamo prazna mesta zaradi neurja jih lahko dosejemo ali do sadimo z novimi sadikami. Za krepitev rastlin in pomoč pri obnovi mase lahko uporabljamo biostimulatorje, ki zmanjšujejo stresno situacijo in pripomorejo k nadaljnji rasti rastlin. Ti biostimulatorji rasti so pogosto narejeni iz rastlin ali rastlinskih delov npr. na osnovi morskih alg in vsebujejo koristne minerale in aminokisline.

Takšni pripravki so: Protifert LMW, Delfan plus, Algoplasmin, Rasti Algovital plus, Folwin, Goemar, Aminovital, Plantonic, Phylgreen in Algaren. Izven ekološke pridelave lahko uporabite tudi: Drin, Rasti Epin ekstra, Agrofito, Begreen … Pri samem nanosu sredstev moramo biti pozorni na to, kako se sredstva mešajo z drugimi, ter upoštevati je potrebno priporočeno dozo na površino