Pokrajine: 15 pokrajin s posebnim statusom glavnega mesta

Na 53. redni seji Državnega sveta so državni svetniki obravnavali tri zakonodajne iniciative o ureditvi pokrajin. Častni gost je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti tudi nagovoril navzoče. V uvodu je državni svetnik in gostitelj Franci Rokavec izpostavil zgodovinski pomen, da se Državni svet mudi v središču Slovenije s to za Slovenijo tako pomembno temo, kot so pokrajine.




Predlagatelj in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je najprej zahvalil strokovni skupini za odlično opravljeno delo. “V procesu priprave smo se udeležili kar 136 sej občinskih svetov, kjer smo prisluhnili volji ljudi na terenu. Končni predlog je kompromisna rešitev med stroko in voljo ljudi ter tako zrel za nadaljnjo proceduro v Državnem zboru.” Predlogi zasledujejo zahtevi za več enakopravnosti med regijami, tako znotraj kot zunaj Slovenije. Predlagane spremembe bodo vplivale na kar 20 državnih podsistemov. Prepričan je, da bo politika premogla dovolj modrosti, da bo dala pokrajinam z ustavo dodeljeno vlogo v državnem ustroju. “Po dveh letih in pol smo prišli do rešitev, ki so lahko velik razvojni pospešek v prihodnje,” je bil odločen v svoji obrazložitvi Kovšca. Brez glasu proti so državni svetniki podprli vse tri pokrajinske zakonodajne iniciative.

Vodja strokovne skupine dr. Boštjan Brezovnik je pojasnil okoliščine, v katerih je bilo narejeno res veliko strokovno delo, plod kar 62-ih strokovnjakov in akademikov različnih profilov ter celo 30 mednarodnih strokovnjakov. “Najprej so bile narejene celovite analize, nato postavitev zamejitev teritorialnih členitev … Dosežen je bil konsenz v stroki, ki se sicer nagiba k manjšemu številu pokrajin. A želeli smo spoštovati tudi regionalne identitete, tako je nastal predlog kar 15 pokrajin s posebnim statusom glavnega mesta,” je pojasnil Brezovnik ter dodal, da se ob tem ponuja optimalni model, ki zagotavlja, da lahko te pokrajine samostojno izvajajo vse naloge in prevzamejo pristojnosti. “Problem migracijskega pritiska na glavno mesto, praznjenje podeželja, staranje prebivalstva in odhod mladih v tujino je jasen znak, da je treba nekaj spremeniti tudi na področju regionalne samouprave. In tako so nastale tri zakonodajne iniciative.” Dr. Gorazd Trpin je poudaril pomen oblikovanja družbenih interesov, kjer se je pokazalo, da manjka ta druga raven s pokrajinami, saj je mnenja, da brez tega državljani ne bodo uresničevali družbenih interesov učinkovito. Dr. Borut Holcman je v svoji predstavitvi poudaril, da je Slovenija zrela za regiopolise, saj je povezanost pomemben dejavnik pri tem. “Naša regijska središča so živa, v zgodovini so bila pomembno zasidrana v slovensko identiteto. Vsa pa imajo razvojne potenciale in gospodarsko zaledje,” še meni Holcman.

Tudi zadnje skupno poročilo Interesne skupine lokalnih interesov in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog zakonodajnih iniciativ o ureditvi pokrajin ocenilo pozitivno. Osnova je zagotovo strokovni predlog, nikakor političen, je pa po svoje tudi življenjski, je komentiral predlagane zakonske rešitve državni svetnik Milan Ozimič. “Velik pomen, da bo proces šel v pravo smer, je v iniciativi oz. pobudi, ki je prišla od spodaj navzgor, s strani lokalnih asociacij,” je izpostavil Ozimič. Državni svetnik mag. Peter Požun je izpostavil, da bi morali na področju zdravstva, kulture, izobraževanja in znanosti, te storitve zagotavljati enako kakovostno za vse, v izogib razlikam torej raje centralizirano. Državni svetnik Tomaž Horvat pa je bil mnenja, da so pokrajine velika rešitev še posebej za regije, ki morajo čezmejno sodelovati, denimo Goriška regija. Nekaj besed je bilo namenjenih tudi ideji, da bi Državni svet postal svet pokrajin, kar pa sicer ni predvideno v predlogu pokrajinske zakonodaje.

Državni svetniki so odločali o zakonodajnem okviru ustanovitve pokrajin, sam prenos pristojnosti in nalog pa je predviden v daljšem časovnem roku, v obdobju sedmih let.

Brez glasu proti so državni svetniki podprli vse tri pokrajinske zakonodajne iniciative.

Pokrajina Občine Sedež
DOLENJSKO-BELOKRANJSKA Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Novo mesto
GORENJSKA Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Kranj
GORIŠKA Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren – Kostanjevica, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba, Tolmin, Vipava Nova Gorica
KOROŠKA Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica Slovenj Gradec
ZGORNJE SAVINJSKO-ŠALEŠKA Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje Velenje
SEVERNA OSREDNJESLOVENSKA Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice, Vrhnika Domžale
JUŽNA OSREDNJESLOVENSKA Bloke, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče Grosuplje
CELJSKA Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Celje
ŠTAJERSKA Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Makole, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj Maribor
SPODNJEPODRAVSKA Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč Žetale Ptuj
POMURSKA Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik-Dobronak, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš – Hodos, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava – Lendva, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Razkrižje, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Murska Sobota
ISTRA – ISTRIA Ankaran – Ancarano, Izola – Isola, Koper – Capodistria in Piran – Pirano Koper – Capodistria
PRIMORSKO-NOTRANJSKA Bloke, Cerknica, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Komen, Loška dolina, Pivka, Postojna, Sežana Postojna
POSAVSKA Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Krško
ZASAVSKA Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi Trbovlje
LJUBLJANA ima poseben status mestne občine in samostojno po svojih organih izvršuje pristojnosti in naloge pokrajine.