Pogodba podpisana, gradnja dveh igrišč se lahko prične

Lendavski župan mag. Anton Balažek in predsednik Nogometnega društva Lendava 1903 Végh Gábor, sta včeraj v mali sejni sobi Občine Lendava podpisala pogodbo o podelitvi brezplačne stavbne pravice Nogometnemu društvu Lendava 1903.




Z včerajšnjim podpisom pogodbe o podelitvi brezplačne stavbne pravice, ki se je zgodila v mali sejni sobi Občine Lendava in katero sta podpisala župan mag. Anton Balažek in predsednik Nogometnega društva Lendava 1903 Végh Gábor, je tudi uradno vse nared za gradnjo dveh manjših nogometnih igrišč z umetno travo, za potrebe bodoče nogometne akademije. Stavbna pravica je bila podeljena za dvajset let, po preteku obdobja pa bosta igrišči prešli v last Občine.

Včeraj podeljena stavbna pravica je podeljena za trenutno neurejeno zemljišče za Dvojezično srednjo šolo, v skupni izmeri 6.200 m2. Športna infrastruktura bo poleg mladinskega programa, namenjena tudi občanom in srednji šoli, igrišči pa, kljub prvotnim informacijam o ogrevanju, ne bosta ogrevani, bosta pa osvetljeni. Investitor bo gradnjo igrišč moral realizirati do sredine letošnjega leta. Bo pa Občina pri gradnji sodelovala tako, da bo na lokaciji srednje šole uredila nove parkirne prostore, igrišča za odbojko na mivki in postavila naprave za fitnes na prostem.

  • Sašo

    Kakšna farsa. Preden je prišlo do podpisa glede igrišč, jim je ” čudežno ” zmanjkalo denarja, potem so zaprosili za koliko, 4 mio € ? Za dve igrišči ki bi naj bili ogrevani, sedaj ne bosta ogrevani tako da smo že “prišparali “, denar ki je že odobren tudi za ogrevana igrišča. Dam roko v ogenj da ko bosta igrišči zgrajeni, bo znova zmanjkalo denarja in bo treba novih finančnih injekcij, tako se bo lepo pospravilo milijon, dva, v žepe in Madžari bodo popokali kufre in si našli novo žrtev za pranje denarja, morda na Hrvaškem…
    Ta klub je bil vedno v ” lasti ” ljudi ki so se samo okoriščali na račun le tega .

    • 1903

      Vedno ni bil…

      • Sašo

        Vedno ne, ampak večinoma pa. Ampak ej tako, tam kjer so iskreni ljudje s srcem pri stvari, se le ti morejo kmalu umakniti ko se pojavi nekdo z denarjem.

        • joze

          Orban zavestno kupuje glasove od diasporeb kar mu očitajo drugi.
          INTELAKTUALIŠ FERENC HORVAT -( KPK- ERAR) PA JA ZNA Z DENARJEM_ POGLEJ POSLE MED KEPOVOV, IN HORVATOM. SUPERVIZOR.

          2 naredit SOKOLE in vzgajat mlade po svoji meri.

          NADALJAVANJE- madžarizacije …ogarskeogarske

          5. Predpisani so učni načrti, urnik in po-
          možna sredstva.
          Tem pogojem sicer ni mogoče očitati, da
          bi bili strogi, a v praksi, ko je šlo za uniče-
          vanje manjšinskega šolstva, so se te določbe
          mnogokrat zlorabljale. Nadaljnji paragrafi so
          določali, da morajo veroizpovedne občine
          pirebitek dohodkov svojih šol izročiti za vzdr­
          ževanje občinskih šol. Nasprotno niso dobile
          verske šole iz občinskega šolskega fonda, ki
          se je moral po zakonu ustanoviti, nikakih pod-
          por, četudi so se v fond stekala vplačila pra-
          voslavnih občanov. Srbi so seveda z velikimi
          žrtvami branili svoje versko šolstvo. Svetozar
          Miletič, vojvodinski poslanec v ogrski na-
          rodni skupščini je izjavil Kalmanu Tisi: »Do
          sedaj so bile verske šole pravoslavnim Romu-
          nom in Srbom obramba proti katolicizmu, a
          sedaj in vse dotlej, dokler bo vlada in ta
          skupščina delala na pomadžarjevanju, smo
          dolžni smatrati verske šole za branik proti
          potujčevanju. Zato hočemo žrtvovati še zad-
          nji krajcar, da se občinske šole, kot sredstva
          pomadžarjevanja pri nas ne bodo ustanav-
          ljale.«
          Z zakonom iz leta 1879. je bil madžarski
          jezik uveden v vse, tudi verske šole, kot
          predmet. Uvedba tega zakona je bila uteme-
          ljena z državno idejo.
          Ali to ni zadostovalo ker je šlo pomadžar-
          jenje prepočasi od rok. Saj so našteli 1. 1900.
          40% prebivalcev Ogrske, ki niso obvladali
          »državnega« jezika. Narodne manjšine so
          imele 3343 šole in v 1340 teh šol je bilo ugo-
          tovljeno, da učenje madžarskega jezika nima
          nikakega uspeha.
          Zato je prosvetni minister Wlassics (Vla­
          šie!) v proračunski debati 1902. obetal, da bo
          stvoril tak sistem, da bo otrok od 3. do 20.
          leta pod vplivom madžarščine. Med drugim je
          izjavil: »V svojem delokrogu služim poma-
          džarjenju in svoji domovini, a obenem tudi
          koristi prebivalstva nemadžarskega materin-
          skega jezika. Smatram, da bo ta država nro-
          cvitala in bila srečna, ko bo v njej vladalo
          madžarsko pleme in bo zagotovljena kulturi
          tega plemena prednost.«
          Tudi vsi naslednji prosvetni ministri^ so
          svojo šolsko politiko utemeljevali z višjo,
          tisočletno madžarsko kulturo in z izjavami,
          da znanje madžarščine odpre pripadnikom
          »manjšin« vrata v vse državne službe.
          V letih 1904. in 1905. sta predložila mini-
          stra Berzevici oziroma Lukač (!) zakonska
          predloga za novi šolski zakon. Lukačev pred-
          log je določal, da se mora mladina v nema-
          džarskih šolah naučiti madžarščine, da DO
          znala dobro govoriti, citati, pisati in rao pa določa, da se mora zgodovina, zemlje-
          pis in državoznanstvo učiti v madžarščini.
          Končno obliko pa je zadobilo to strem-
          ljenje po razširitvi madžarščine v Aponije-
          vem šolskem zakonu sprejetem leta 1907. Po
          tem zakonu so bili učitelji dolžni, da pri ne-
          madžarskih učencih stvorijo zavest o pripad-
          nosti k madžarskemu narodu. Ta nemogoča
          logika je zadobila zakonsko obliko v § 17., ki
          se glasi:
          »Vsaka šola in vsak učitelj neglede na
          značaj šole in na to da­li uživa državno po-
          moč ali ne, so dolžni, da razvijajo in krepijo
          v dečji duši ljubezen do madžarske domo-
          vine in zavest o pripadnosti k madžarskemu
          narodu. To stremljenje mora dobiti izraza v
          celokupnem pouku.«
          V § 19. istega zakona se določa, da se
          mora v nemadžarskih šolah (neglede na to
          ali uživajo državno podporo ali ne) učiti to-
          liko madžarščine, da je vsak nemadžarski
          učenec po dovršitvi četrtega razreda zmožen
          razumljivo izražati se v besedi in pisavi v
          madžarskem jeziku.
          Upravičeno je vzkliknil srbski poslanec
          Jasa Tomič: »Kar se zahteva od nemadžarske
          dece, bi se doseglo le, če bi novi šolski zakon
          dal deci drugo pamet!«
          Jasno je, da se je mogla doseči vsaj de-
          loma izvršitev § 19. le tedaj, če se je popol-
          noma zanemaril pouk v materinščini. Razum-
          ljivo je, da so vojvodinski Srbi enodušno
          vstali proti temu zakonu. Aponv pa je šel še
          korak dalje. V šolskem letu 19O9./10. je sto-
          pil v veljavo učni načrt izdan 1908. na pod-
          lagi zgoraj citiranega zakona. Po tem načrtu
          so se morali poučevati v madžarščini ti­le
          predmeti: nazorni nauk, zgodovina, zemlje-
          pis, državoznanstvo, razgovori iz higiene in
          prirodopisa in računstvo. To je z eno besedo
          popolno pomadžarjenje šole, kajti predpisano
          je bilo, da se tudi pri učenju dečjih iger, roč­
          nih veščin in vojne komande uporablja ma-
          džarščina.
          To je pomenilo konec manjšinskega šol-
          stva. Materinščina učencev je bila strogo pre-
          ganjana, saj so po šolah zaprisegah 6—8 letne
          otroke, da ne bodo govorili drugače kot ma-
          džarski in znane so nam iz našega Prekmurja
          zapovedi: »Nem szabad vendul beszelni!«
          (Ni dovoljeno govoriti slovenski!) in »Tiltva
          van szlovenil beszelni!« (Prepovedano je govo-
          riti slovenski!). V aktih šolskih nadzornikov
          se predlogi nikoli ne utemeljujejo s pedago­
          škimi — vzgojnimi interesi, temveč dosledno
          z madžarsko državno idejo. V arhivih v No-
          vem Sadu je mnogo takih aktov. Naj citiram
          le poročilo nadzornika iz Velikega Bečkereka,
          ki zahteva otvoritev madžarske šole v Srpski
          Crnji, kjer je bilo tedaj 506 srbskih otrok in
          dva madžarska. Utemeljitev predloga: »važni
          državni razlogi«.
          Prav tako je bilo leta 1901. »v interesu
          madžarskega narodnega edinstva« zabranjena
          otvoritev nove verske dekliške osnovne šole
          v Pančevu. Tako je bilo mogoče, da se je
          slika šolstva v Vojvodini v par desetletjih
          izpremenila popolnoma. V tamiški županiji
          na primer je bilo še 1870. izmed 177 šol le 11
          madžarskih. Ostale šole so bile srbske, nem­
          ške in romunske. Leta 1910. pa je število ma-
          držarskih šol narastlo na 153, nemadžarskih
          pa na 190.
          V šolskem letu 1911./12. so imeli Madžari
          v tej županiji že 188 šol, medtem ko je šte-
          vilo manjšinskih šol padlo na 163, t. j . na tri
          manj kot leta 1870.
          V Vršcu je bilo leta 1870. osem nema-
          džarskih osnovnih šol. Po 40. letih so vse
          šole brez izjeme v Vršcu bile madžarske.
          Kirilovičeva razprava navaja še več takih
          aktov iz novosadskega arhiva.
          Že minister Wlassics je izjavil, da bo
          stvori! sistem, ki bo že triletnega otroka spra-
          vil pod vpliv madžarščine. To obljubo pa je
          izvršil leta 1913. minister prosvete Bela Jan-
          kovicsO), ki je izdal zakon o zabaviščih. § 16.
          tega zakona je točna kopija § 17. iz Aponije-
          vega šolskega zakona. In zopet dobimo v no­vosadskem državnem arhivu dovolj dokazov,
          da je bil otroški vrtec v službi madžarizacije.
          V teh uradnih aktih niso Madžari skrivali
          svojih namenov. Tako n. pr. predlaga šolski
          nadzornik bačke županije ustanovitev štirih
          otroških vrtcev v Somboru v svrho »poma-
          džarjenja srbskopravoslavne dece«.
          Vršački šolski nadzornik je predlagal le-
          ta 1910. ustanovitev madžarskega otroškega
          vrtca v Bavaništu in je svoj predlog uteme-
          ljil takole: »… da bi se v tej občini, ki šteje
          7000 Srbov najtemeljitejše razširil madžarski
          jezik, da bi se tako lažje ukinilo srbsko ver-
          sko zabavišče.«
          Četudi je obiskovanje otroškega vrtca ne-
          obvezno, so madžarske oblasti na najrazlič­
          nejše načine prisilile nemadžarsko decp, da
          se je vpisala v zabavišče. Tako se je zgodilo
          na Slovaškem, da so celo orožniki lovili po
          hišah otroke in jih gnali v otroški vrtec.
          Zato je novosadska »Zastava« upravičeno
          napisala: »Do sedaj smo čuvali svojo deco
          pred cigani, a odslej jo moramo čuvati tudi
          pred oblastmi.«
          Da so bile tudi srednje šole »stroj za iz-
          delovanje Madžarov« (kot je to imenitno
          pogodil zgoraj citirani »Madžar« Griinwald),
          je povsem jasno iz izjave nekega madžarskega
          profesorja, ki je izjavil, da v teh krajih (v
          Vojvodini) ni naloga profesorjev, da preda-
          vajo latinščino in matematiko, temveč, da se
          z zbranimi silami borijo proti narodnostim.
          Take so metode »kulturnih« narodov.
          Mi Balkanci smo s svojo slovansko široko-
          grudnostjo in filozofskim človečanstvom pra-
          vičnejši in kljub balkanstvu — kulturnejši.
          .*’. i«­­
          ~^–j ‘ J s«- . tna. V; . i “SJA Z? t.
          disyS rs ”
          DRUGA PLAT- AUTOHTONIH MADŽAROV.

          TAKO SO NASTALE LAŽNE MANJŠINE, IN MADŽARSKA BREZ MADŽARSKEGA NARODA.

          ZAPISANO PO EU NAČELIH.

          JOŽE SUKIČ

  • Farsek

    Farsa nad farsami! Sašo dam ti čisto prav.

  • mario pahor

    Kdo bo tu igral? Župani proti novinarjem ali poročeni/ neporočeni? dece nega

    • Sašo

      Plavanje, gimnastika, atletika, kepanje in podobno večine ljudi v Lendavi ne zanima .

  • Hadik Miha

    Tale pasus mi je izredno všeč: ne bosta ogrevani, bosta pa razsvetljeni!!!..halllo, kot da bi ti prodajalec prodajal stanovanjsko hišo brez strehe, zato pa lahkoponoči gledaš zvezde s postelje…

    Zakaj dve igrišči??? Žoga je lahko v igri samo na eni polovici igrišča, torej je druga polovica prazna in zakaj bi potem imeli polovico igrišča praznega??? Dajmo raje naredit dvakrat po pol igrišča in smo s tem spet prišparali.

    No pa za konec, preberite si pisanje hrvaškega časopisa Telegram, ki razkriva ozadje nakupa NK Osijel na hrvaškem.Do pičice isti scenarij samo dve leti prej, ko ga je kupil madžarski tajkun Meszaros, dober Orbanov prijatelj znan z vzpona ob izgradnji Puskas akademie v Felcsutu. In ta akademia je v par letih ” proizvedla ” enega povprečnega prv oligaškega igralca….

    • InfoSVK

      podobna zgodba najverjetneje na Slovaškem pri Dunajska Streda oz. Dunaszerdahely, nova MOL Arena, predsednik kluba pa predsednik uprave Slovnaft, ki je v lasti MOLa. 1+1=2.

  • Alenček

    Oh in sploh. Vse se začne in konča v Lendavi. Zaradi pametnih in ciničnih ljudi kot Hadik Miha. Kar si napisal je brez glave in repa. Zakaj sta dve igrišči? Poglej si nogometne klube, ki so na večjem nivoju. Dobil boš odgovor zakaj.

    • Alenček

      Ali pa si oglej treninge lendavskih nogometašev. Morda ti klikne.

    • Hadik Miha

      Oh Alenček, veliko bo moralo še preteči vode po Muri, da se boš naučil brati ” med vrsticami”. Dve polovici nogometnih igrišč , sta ” prispodobi” kako na legalen način pretočiti še nekaj denarja z računa za Akademio v žepe nekaterih posameznikov….torej če se že v štartu( to so napisali tudi tvoji predhodniki) ne držimo projekta, kako bo šele proti koncu…no sicer pa bo postala Lendava s slabimi 3.000 prebivalci rekorder po številu nogometnih igrišč na prebivalca, kar niti ni slabo ob kandidaturi za EPK. No če rabiš še podnapise kar brez sramu napiši, bom ti drage volje odgovoril

      • Alenček

        Če veš več od nas vseh, zakaj potem ne preprečiš zločin? Saj imaš ustrezne institucije, kjer jim utemeljeno pojasniš razloge za prijavo. Namesto, da prodajaš na forumih pamet. To vemo vsi v naši državi. Veš ali sumiš? Sumimo vsi. Skoraj vsak, ki ima podjetje denar pere. Vsi javni zavodi, vse organizacije. Kruta realnost, nič novega nam nisi povedal. Še zmeraj kljub temu upam, da boš predstavil več kot metafore z igrišči.

        • Hadik Miha

          Alenček! Nisem supermen….zanimanje za NK Nafto ( ne Nafto 1903) je premosorazmerno nihalo odvisno od višine prilivov sredstev v klub.Največji donator je bila Nafta d.o.ki je nekaj let obilno ( tudi do 1.2 mio EUR na sezono) financirala klub, na račun znižanja plač zaposlenim.Vsak kupec ki je želel poslovati z Nafto d.d.ali hčerinskimi firmami, je moral na določen TTR doma in v tujini ( Budimpešta…Ciper itd) nakazati peneze.In ko je Nafta ( firma) zgrmela v brezno, je za njo šel klub. Nekaj entuziastov ( Dr. Požonec,..Požgaj in še kdo) je uspelo klub prestrukturirati in ga pripeljati do sem kjer je zdaj, pod novim imenom.Policija je MENDA ukrepala,pravosodje je MENDA ukrepalo…epiloga ni in bojim se da se zgodba ponavlja z novimi akterji. Edino v tem je razlika da nam bo ECO-park pošiljal višje položnice za vodo…elektro za elektriko, ko se bo Orbanova malha spraznila in bo treba pokrit račune za vzdrževanje vsega tega….UPAM DA SE MOTIM

    • Umetnik

      Alenček. Lepo si napisal: poglej si klube ki so na višjem nivoju. Kaj boš primerjal Bayern in Nafto? Res je, po številu igrišč na pebivalce bomo svetovni rekorderji. Če ti niso jasne poti denarja, idi nazaj v osnovo šolo. Temu se reče legalno pranje denarja. Vsem na očeh. In tukaj res nimaš kaj prijavljati.

  • Marjan

    Objeta bodo zgradili tujci ( Madžari ) oprali Orbanov denar. Zakaj se ne gradi drugih športnih objektov. Na koncu bosta objekta ostala v breme Lendavski občini in občinskem proračunu. Kaj pa gradnja tako opevanega dijaškega doma za športnike. V ta objekt bi se dalo izsiliti kegljišče, strelišče in bowling steza.

  • nebodigatreba

    Vsekakor umazana zgodba v kateri je glavni problem pranja denarja nekoga, ki ga je prislužil na nelegalen način. Zgrešena investicija v Lendavi, kakor toliko drugih zadnjih let.

  • kvazinogomet

    Lendavski kvazinogomet kvazimagistra, kvazipodmagistra Horvatiča in novega kvazilastnika našega nogometnega kluba iz Madžarske. Bravo Slovenija, bravo nogometna zveza Slovenije.