Po pozebi bodo kmetovalci, kot kaže, imeli težave še s sušo

Tla po vsej državi so izsušena, izjema ni niti Pomurje, kjer je v mescu dni padlo le dobrih 7 milimetrov dežja na kvadratni meter. Kmetje se že bojijo novih težav, ki bi jih po minuli pozebi lahko prinesla še suša.




Kmetijsko sušo večinoma opredeljuje vsebnost vode v tleh, ki je odvisna od tipa tal. Zato je treba dobro poznati strukturo in teksturo tal ter njihove vodnoretenzijske lastnosti. Kmetijska suša bolj prizadene območja z lahkimi, bolj prepustnimi tlemi z manjšo sposobnostjo zadrževanja vode. Suša bi lahko najbolj prizadela vrtnine, kot so spomladansko zelje, cvetača, brokoli in plodovke ter drugo zgodaj sejano zelenjavo. Agencija RS za okolje je tako že objavila nasvet, da je zaradi močne izsušitve tal potrebno zalivanje.

“Na hitrost vznika semen vpliva tudi vlažnost tal. Za proces kalitve, mora zrno semena vsrkati dovolj vode, običajno več od polovice svoje teže. Trenutno so kmetijska tla so po vsej državi izsušena. Na Primorskem že cel mesec ni deževalo, drugod pa je padlo od 7 mm na severovzhodu, do okoli 20 mm v osrednji Sloveniji. Tudi v naslednjih dneh, vsaj do torka bo vztrajalo suho vreme. Še posebno je izsušen površinski, setveni, sloj tal. Zato zalivajmo sadike, če smo jih že posadili, vode pa ne pozabimo dodajati niti setvam zelenjadnic,” so zapisali pri ARSO.

V Prekmurju so se težave s sušo začele že v začetku aprila. Torkova nestanovitnost ob pomanjkanju dolgotrajnejših padavin v kmetijstvu bo več kot dobrodošla, pa čeprav bo šlo za zelo kratko uteho, ki bo posledice suše le minimalno omilila. V primeru plohe lahko v kratkem času padejo tudi večje količine dežja, ki pa jih suha tla težko vpijejo. Večina vode namreč odteče in ne prodre v globino. Občutno ugodnejše za kmetijstvo bi bile v tem času rahle dolgotrajnejše padavine. V Pomurju bo zato potrebno tla umetno namakati.

Majhna vodnatost rek

V prvih treh mesecih letošnjega leta so bile reke v celoti okoli 30 odstotkov manj vodnate kot običajno. Porazdeljenost vodnatosti je prostorsko dokaj raznolika. Reke so bile bolj vodnate na zahodu, manj pa na vzhodu, kjer so bile posamezne reke (Sotla, Krka, Dravinja) le pol toliko vodnate kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost je bila majhna predvsem januarja in februarja, nato pa so reke v začetku marca na zahodu narasle in celotna vodnatost se je, kljub kasnejšemu ponovnemu upadanju rek v marcu, povečala. Januar in februar sta si bila sicer hidrološko dokaj podobna, kar izkazujejo tudi značilni pretoki v tem obdobju. Porast rek v začetku marca in kasnejše ponovno upadanje rek se kažejo v spremenjenih razmerjih značilnih pretokov v marcu.

Najmanjši mali pretoki so bili v prvem četrtletju leta okoli 35 odstotkov manjši od obdobnih pretokov za prvo četrtletje in obenem vsi večji od najmanjših v prvem četrtletju primerjalnega obdobja 1981–2010. Največji pretoki so bili v celoti podobni dolgoletnemu povprečju, vendar so bile podobno kot pri celotni vodnatosti, tudi tu velike razlike med posameznimi lokacijami. Povprečni mesečni pretoki so bili na vseh obravnavanih merilnih mestih manjši kot običajno, le Mura in Drava sta imeli nekoliko nadpovprečno vodnatost.