Petišovski plin: Je Slovenija pred novim arbitražnim sporom?

Britansko podjetje Ascent Resources, ki namerava na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji. Vzrok: Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja se vlečejo že od leta 2017, vlagatelji pa opozarjajo, da so v več kot desetih letih vložili 50 milijonov evrov.




Friend of the Earth, nevladna organizacija, je pred nekaj dnevi objavila pismo, ki ga je pravna pisarna Enyo Law iz Londona, gre za zastopnico podjetja Asscent Resources, konec meseca julija poslala slovenski vladi. V pismu je napoved tožbe, ob enem pa tudi pripravljenost na nadaljnje pogovore. Pismo so prejeli predsednik vlade Janša, zunanji minister Logar in minister za okolje Vizjak. Asscent Resources je v pismu izpostavil predvsem kršitve investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Ti navajajo, da so ta dejanja povzročila škodo investitorjem v Sloveniji in še, da so v razvoj petišovskega polja vložili 50 milijonov.

Državno odvetništvo Republike Slovenije je s pismom seznanjeno in opozarja, da se arbitražna tožba lahko vloži šele po treh mesecih, saj imata obe stranki prav toliko časa rešiti spor po mirni poti. V praksi to pomeni, da se arbitražna tožba lahko vloži šele 23. oktobra, torej, čez mesec dni. Na državnem odvetništvu so pojasnili, da zadevo proučujejo in da bodo omenjeni odvetniški pisarni predstavili stališča glede zapisanih očitkov. Sloveniji med drugim Enyo Law očita tudi prekoračitev rokov v postopku odločanja o zahtevi po presoji vplivov na okolje, izpodbija pa tudi samo odločitev. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pojasnjuje, da se fracking tako kot katera koli druga dejavnosti vrednoti preko okoljske zakonodaje.

Spomnimo: Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo in potrdilo sklep Agencije za okolje, da je za črpanje plina z metodo hidravličnega lomljenja na območju Čentibe in Petišovcev potrebna presoja vplivov na okolje, potrebno pa bo pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za takšno dejavnost. Družba Ascent Resources se s tem seveda ne strinja, regijski direktor družbe Dejan Božič pa je celo dejal, da Slovenija krši mednarodno pravo.

Miloš Markič z Geološkega zavoda Slovenije je že lanskega novembra za MMC Rtv Slo dejal, da hidravljičnega lomljenja v Petišovcih ne bi smeli enačiti s hidravličnim lomljenjem glinavcev za pospešeno črpanje zemeljskega plina, kot ga izvajajo v ZDA, in je prepovedan v večini evropskih držav, na kopnem in na morju. Kot poudarja, geologi ločujejo med visokovolumskim in nizkovolumskim frackingom. Pri nas je že desetletja v uporabi nizkovolumski fracking.