Osrednja tema današnjega 50. dneva Zemlje so podnebni ukrepi

22. april se kot dan Zemlje na svetovni ravni letos praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi, zato je SURS ob tej priložnosti izpostavil nekaj izbranih podatkov o emisijah toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih sprememb.




Svetovni dan Zemlje, 22. april, obeležujemo od leta 1970. Namen tega dne je spomniti na ranljivost in enkratnost našega planeta ter pozvati k ohranjanju in spoštovanju naravnega okolja, odgovornemu in preudarnemu okoljskemu delovanju ter usmerjenosti v trajnostni razvoj. Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let.

Emisije toplogrednih plinov so, kot ugotavlja stroka, glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. V Sloveniji izpustimo v zrak letno okoli 20.000 kiloton (kt) emisij v ekvivalentu CO2; največ te količine, približno 80 %, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (po SKD), okoli 20 % pa iz gospodinjstev. V letih po letu 2008, tj. med gospodarsko krizo, je količina emisij toplogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 pa se spet povečuje.

Poznamo več toplogrednih plinov. Najbolj znan je ogljikov dioksid (CO2), od drugih pa so najbolj razširjeni metan (CH4), didušikov oksid (N2O) in plini iz skupine F-plinov (HFC, PFC, SF6). Učinki naštetih toplogredni plinov so različni. Učinek 1 enote CH4 je npr. 25-krat večji od učinka 1 enote CO2, učinek 1 enote N2O 298-krat večji, učinek nekaterih F-plinov pa tudi več 1.000-krat večji. Podatke zato večinoma preračunavamo in jih izražamo v ekvivalentu CO2, vendar pa je delež tega plina tudi po omenjenih preračunih med vsemi toplogrednimi plini največji.

Članice EU-28 so v letu 2017 izpustile v zrak 4,6 milijona kiloton (kt) toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali povprečno 8,9 tone (t) v ekvivalentu CO2 na prebivalca. Količina emisij praviloma ustreza številu prebivalcev določene države (odvisna pa je tudi od razširjenosti industrijske proizvodnje in nekaterih drugih dejavnikov). V letu 2017 je bila najvišja v Luksemburgu (16,7 t v ekvivalentu CO2), najnižja pa na Hrvaškem (6 t v ekvivalentu CO2). V Sloveniji smo v letu 2017 izpustili v zrak 9,2 t toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca.

Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske krize do leta 2014 tudi na ravni celotne EU-28 zmanjševale, nato so v času gospodarske rasti začele spet počasi naraščati. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 %, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 %.

Slovenija

V obdobju od osamosvojitve je Slovenija, tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji, naredila pomembne korake za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Na področju ravnanja z odpadki je zmanjšala število delujočih odlagališč odpadkov, odpadki pa so usmerjeni v postopke predelave in recikliranja. Z zmanjševanjem ekstremnih ravni žveplovega dioksida in emisij toplogrednih plinov je izboljšala tudi kakovost zraka.

Ali ste vedeli da …

… je Slovenija med najbolj biotsko raznolikimi državami na svetu? Površina Slovenije predstavlja manj kot 0.004 % celotnega Zemljinega površja, a na njemu živi 1 odstotek vseh živih bitij in 2 odstotka zemeljskih bitij. Skupno kar 24.000 živalskih vrst.

…je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi? Skoraj 60 % vsega ozemlja pokriva gozd. V zadnjih desetletjih pa se delež gozda še povečuje, saj vsako leto posadimo kar preko milijon dvesto tisoč dreves.

…je več kot tretjina slovenskega ozemlja zaščitenega in uvrščenega v evropsko omrežje Natura 2000, ki varuje biotsko raznolikost?

… je bil Krajinski park Ljubljansko barje pred 4000 leti jezero, na katerem so živeli mostiščarji? Zaradi ohranjene narave zdaj slovi kot mednarodno pomembno zavetišče za ptice. V njem gnezdi prek sto vrst ptic, več kot sto vrst pa območje obišče med preletom ali prezimovanjem.

… je Krajinski park Sečoveljske soline edino slovensko mokrišče na seznamu UNESCA kot mokrišče mednarodnega pomena? Danes deluje le še manjši del solin, ki so stare več kot 700 let, v opuščenem delu solin pa najdemo bogato zakladnico rastlinskega in živalskega sveta, med drugim etruščansko rovko, ki je najmanjši sesalec na svetu!

… je v Sloveniji ena izmed največjih populacij rjavega medveda v Evropi? Bilo naj bi jih med 500 in 700.

… je Slovenija ena izmed vodnato najbolj bogatih držav v Evropi? Njene reke, potoki in drugi vodotoki so dolgi kar 27.000 kilometrov. Poleg tega ima številne termalne in mineralne vrelce in veliko podtalnih voda.

… v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru raste najstarejša vinska trta na svetu? Stara je več kot 400 let, kljub temu iz njenih grozdov žametne črnine vsako leto še vedno pridelajo 25 litrov vina.

… je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list? Najevska lipa na Koroškem naj bi bila stara več kot 780 let, ob njej pa se zadnjih 20 let v avgustu zberejo vsi najpomembnejši slovenski državniki.