Ošpice. Kaj so in kako se prenašajo

V teh dneh pogosto slišimo o ošpicah. Bolezen se pojavlja po vsem svetu, na njen pojav pa vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Bolezen je lahko celo tudi usodna. Pri tem je potrebno vedeti, da je bolezen zelo nalezljiva.




Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Inkubacija in potek bolezni

Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. 

Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni. Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Zapleti se pojavijo pri približno 30 % primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Dovzetnost 

Za ošpice so dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. 

Zdravljenje

Na voljo je le podporno zdravljenje, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo. Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic (vnetje srednjega ušesa, pljučnica …).

Preprečevanje

Ošpice preprečujemo s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva.

Ošpice so zelo nalezljive – v istem gospodinjstvu z bolnikom zboli 90 % oseb, ki niso imune, torej, ki niso že v preteklosti prebolele bolezni ali ki niso cepljene.

Zgodovina

Poročila o pojavu ošpic segajo vsaj v 7. stoletje pr. n. št., prvi znanstveni dokazi pa so iz časov, ko je perzijski zdravnik Ibn Razi (860-932) prvi opisal ošpice ter jih razločil od noric. V zadnjih 150 letih so ošpice povzročile okoli 200 milijonov smrti po vsem svetu. Leta 1954 je David Edmonston prvi izoliral virus ošpic pri enajstletnem dečku ter jih namnožil na tkivni kulturi piščančjega zarodka. Prvo odobreno cepivo je prišlo na trg leta 1963.

Sicer za zdaj velja, da preživela okužba z divjim sevom virusa povzroči dosmrtno imunost, vendar so opisani primeri ponovnih okužb. Imunost lahko po okužbi, še hitreje pa po cepljenju, upada in ob ponovnem stiku s povzročiteljem lahko pride zopet do pojava blažje oblike bolezni, tako imenovanih modificiranih ošpic.

Kaj storiti v primeru pojava izpuščaja in povišane telesne temperature?

Če opazite pojav bolezenskih znakov, ki bi lahko bili ošpice, vam svetujemo, da se najprej preko telefona posvetujete s svojim izbranim zdravnikom, ki vam bo dal ustrezna navodila.

Klik >>