Od sobotnega popoldneva Mursko Soboto krasi kip svetega Nikolaja

V krožišču pri stolni cerkvi v Murski Soboti so minulo soboto postavili kip svetega Nikolaja. “S tem se zaključujejo triletna prizadevanja katoličanov v Murski Soboti za postavitev kipa sv. Nikolaja v rondoju, ki omogoča tudi pristop do stolnice, ki je že stoletja posvečena sv. Nikolaju.” Dobre štiri metre visok kip je zasnoval akademski kipar dr. Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar János Meszlényi v Budimpešti.




“Upodobitev sv. Nikolaja nakaže strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Murske Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. Kot škof stoji trdno, s pastirsko palico in je varuh duhovne ter moralne blaginje Sobočanov in vseh, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Njegova bogoslužna oprava je starodavna, saj so pred mnogimi stoletji bila škofovska oblačila podobna tem, ki so upodobljena na Nikolajevem kipu,” so sporočili iz murskosoboške škofije, škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumf pa pravi, da “nam sv. Nikolaj ponuja tri jabolka, ki lahko ponazarjajo vlogo semaforja. Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drugo jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti.”

“Soboški sv. Nikolaj je možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti,” med drugim še sporočajo iz Škofije Murska Sobota.

Akademski kipar dr. Marjan Drev pravi, da je maketa nastajala dobrih osem mesecev, ki jo je izrezal iz stiropora in potem obdelal z betonom, tako da je maketa bila pripravljena za vlivanje ter o delu pravi: “Tu gre za poskus formiranja umetnosti – kiparske plastike s klasičnimi izraznimi sredstvi, kar pomeni z miselnimi oziroma mentalnimi orodji, kot sta na eni strani uporaba matematike v čisto empiričnem smislu in pa na drugi strani psihologija zaznavanja. Oba prijema likovni umetnosti nista tuja. V slikarstvu je poznana na primeru linearne perspektive. V kiparstvu je prvič prisotno, takšno razumevanja in takšne kontrole samega dela. Do sedaj so se kiparji pri takšnih pristopih zanašali bolj na svojo lastno intuicijo, kar je povsem legitimno, ampak sedaj že obstajajo orodja s katerimi je možno potem narediti racionalno kritiko svojega lastnega dela.”

Pri kipu sv. Nikolaja gre za zelo močno simboliko pravi akadenski kipar dr. Drev, saj že ime Nikolaj izhaja iz grške besede Nikolaos, ki je sestavljena iz dveh besed “nike” in “laos”, kar pomeni zmaga ljudstva in dodaja: “V tem smislu je beseda Nikolaj izredno lep sinonim za dogodke, ki so se zgodili v Prekmurju leta 1919, ko se je ljudstvo Prekmurja odločilo, da bo postalo del skupne Slovenije. Gre za znamenje za dogodke, ki so se potem res zgodili. Torej nek znak, ki je bil zastavljen že mnogo prej, da so se dogodki zgodili na tak način, kot so se.”

Kdo je bil sv. Nikolaj?

Nikolaj je bil škof v antičnem grškem mestu Miri, na kraju sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350, potem ko se je z drugimi škofi udeležil koncila v Niceji leta 325, kjer je ob podpisih škofov tudi njegov podpis proti Arijevim zmotam. Pobožnim staršem se je rodil potem, ko sta bila že dolgo poročena in sta izgubila upanje na potomce. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj (ime pomeni: ‘zmaga ljudstva’) ju je v tem posnemal. Starša sta mu zapustila lepo premoženje, on pa ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki po goreči molitvi odločili, da naj bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi vstopil v cerkev, nov škof. To je bil Nikolaj.

Svojim vernikom je hotel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so obubožale in so bile v nevarnosti, da zabredejo v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Vsaki je daroval zlato jabolko, s katerim si je lahko pomagala pri preživetju. Število ‘tri’ pomeni polnost, dovršenost; zato tri ‘zlata’ jabolka v Nikolajevi roki pomenijo njegovo nesebično, popolno dobroto.

Posmrtni ostanki (relikvije) tega svetnika so shranjeni v baziliki sv. Nikolaja v italijanskem mestu Bari. Sv. Nikolaj torej ni namišljen ali pravljični lik, ki bi spodbujal k dobroti zgolj otroke, temveč je škof, ki je zgodovinsko izpričan kot resnična osebnost in je tudi eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega pravoslavni častijo le nebeško Mater Marijo.