Ostalo

Obeležujemo dneve srčnega popuščanja

Od 10. do 16. maja 2021 obeležujemo dneve srčnega popuščanja. V Sloveniji ozaveščanju sicer namenjamo kar cel mesec, v sklopu katerega pod okriljem Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (Za srce) potekajo različne aktivnosti. Med drugim vabijo v Posvetovalnico za srce na brezplačni pregled in posvet, kjer se bodo ljudje lahko pogovorili o znakih srčnega popuščanja, preventivi, zdravljenju. Letos pa ob dnevih srčnega popuščanja še posebej opozarjajo na pomen pravočasnega prepoznavanja in zdravljenja bolezni tudi v času pandemije covida-19. Kot je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ima “pandemija covida-19 dramatični vpliv na poslabšanje prognoze bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.”




Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča. Kljub temu, da je srčno popuščanje neozdravljivo, lahko ob zgodnji diagnozi in ustreznem zdravljenju napredovanje bolezni upočasnimo in jo učinkovito upravljamo. Pandemija covida-19 ima velik vpliv na poslabšanje prognoze bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Tako je nedavna raziskava pokazala, da je kratkoročna umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem in sočasno okužbo s koronavirusom skoraj dvakrat višja. Ko bolniki opazijo, da se simptomi spreminjajo oziroma slabšajo, je to znak, da srčno popuščanje napreduje. Tudi če so spremembe zelo majhne, je treba čim prej obvestiti zdravnika, da lahko ta po potrebi prilagodi zdravljenje.

Letos opozarjajo predvsem na problematiko zapoznelega prepoznavanja in zdravljenja bolezni, na kar vpliva več dejavnikov – po eni strani se bolniki zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom velikokrat odločijo, da ne gredo k zdravniku, poleg tega pa so bili v času pandemije tudi odpovedani številni ne nujni pregledi. Kljub temu, da je srčno popuščanje neozdravljivo, pa lahko prav ob zgodnji diagnozi in ustreznem zdravljenju napredovanje bolezni upočasnimo in jo učinkovito upravljamo, kar lahko bolnikom omogoči kakovostno in daljše življenje.

Pandemija covida-19 ima dramatični vpliv na poslabšanje prognoze bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Tako je nedavna raziskava pokazala, da je kratkoročna umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem in sočasno okužbo s koronavirusom skoraj dvakrat višja, saj umre kar 30 odstotkov takih bolnikov. Število sprejemov v bolnišnico zaradi srčnega popuščanja se je med epidemijo ponekod znižalo za kar 50-60 odstotkov. “Ne zdi se nam prav, da so v času epidemije ljudi tako prestrašili z okužbo, da nekateri niti ob poslabšanju zdravstvenega stanja niso upali do zdravnika in so raje še malo potrpeli. Še sedaj, več kot eno leto od začetka epidemije, opažamo, da je mnogo ljudi, zlasti starejših, prestrašenih. V tem času smo pri delu z obiskovalci Posvetovalnice za srce opazili veliko psihičnih stisk, ko so ljudje potrebovali tople in spodbudne besede, strokoven in hkrati pomirjujoč, empatičen nasvet ter pogovor,” so svoje izkušnje opisali sodelavci Posvetovalnice za srce v društvu Za srce.

Srce je mišica, ki se stisne in sprosti z vsakim srčnim utripom ter tako črpa kri po telesu. Pri srčnem popuščanju srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu. Ko se to zgodi, se lahko težave pojavijo tudi drugje v telesu, saj organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil. Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki jo lahko povzročijo povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, srčni infarkt, vnetje srčne mišice ali druge bolezni srčne mišice.

Najznačilnejši simptomi srčnega popuščanja:

  • Občutek težkega dihanja med aktivnostjo ali celo v mirovanju. Zaradi težkega dihanja ponoči se pojavi potreba po dvignjenem vzglavju.
  • Otečeni gležnji, noge ali trebuh, ki so čez dan pogosto bolj opazni. Ko se ti simptomi poslabšajo, bolniki zaradi bolečin težje hodijo.
  • Utrujenost in izčrpanost, zaradi katere se lahko bolniki počutijo preutrujene ali prešibke, da bi lahko opravljali vsakodnevna opravila ali se odpravili na sprehode in obiske.