Občinski svetniki so se v veliki dvorani mestne hiše sestali že petnajstič

Že petnajstič zapored so se v veliki dvorani mestne hiše sestali občinski svetniki z vodstvom občine na čelu. V Slabih štirih urah, kolikor je trajala seja občinskega sveta, so predelali osem točk dnevnega reda. Poglejmo podrobneje …




Občinski svetniki so svoj štiriurni maraton pričeli “teči” z drugo obravnavo predloga statuta Občine Lendava. Na prvo obravnavo predloga statuta, sta pripombe na predlog besedila podala poslanec madžarske narodne skupnosti in Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava. Predlagatelj gradiva je dane pripombe preučil in upravičene tudi upošteval, za neupravičene pripombe pa podal obrazložitev.

V gradivu za drugo obravnavo so zajete tudi pripombe s strani Komisije za pripravo statuta in poslovnika ter za občinska priznanja z 7. in 8. seje in pripombe Nadzornega odbora z 10. in 13. seje občinskega sveta. Ker je bil zaradi slabega odziva javne obravnave rok le-te podaljšan do 30.4.2017, so v tem roku prispele še pripombe s strani Sindikata Občine Lendava, s strani KS Dolina in s strani KS Hotiza. Predlagatelj gradiva se je opredelil tudi do teh pripomb.

Stanislav Gjerkeš je, glede na pripombo s strani KS Hotiza prisotnim razložil, da se krajani te enojezične vasi nahajajo v nekoliko hendikepiranem položaju, saj s tem ko ne obvladajo madžarskega jezika, ne morejo zasedati takšnih delovnih mest kot to lahko občani iz dvojezičnih krajevnih skupnosti.

Izpostaviti je potrebno še eno pripombo in sicer:
– da se v statutu določi odpoklic članov komisij in odborov, ki se npr. 3 krat ne bi udeležili seje, nadomestno članstvo pa bi pripadal listi oziroma skupini, s katere je bil odpoklicani član imenovan

Po prvi javni obravnavi je občina prejela pripombo k predlogu statuta tudi s strani Mladinskega sveta Lendava. Mladinski svet predlaga, da se v statutu omeni tudi mladinski sektor oziroma mladi. Kljub podani pripombi po roku javne obravnave, se je predlagatelj opredelil tudi do te pripombe. 

Občinski svet sprejel dokument Celostna prometna strategija Občine Lendava, a pri tem manjkajo konkretne ugotovitve

Po enem letu dela je tudi dokument, ki ureja celostno prometno strategijo Občine Lendava, dokončan in je bil včeraj prisotnim občinskim svetnikom tudi predstavljen. V skladu s pogodbo Občine Lendava in Ministrstva RS za infrastrukturo bo s sprejetjem Celostne prometne strategije Občine Lendava omogočeno financiranje tega področja. Izvajalec projekta je bilo podjetje Savaprojekt d.d. iz Krškega.

Občinski svet je pri tem soglašal s predlogom župana občine, da občinska uprava v roku 30 dni pripravi spremljajoči informativni dokument, ki bo v izvedenem delu podpiral strategijo in predloge, ki bi jih vzporedno morale pripraviti strokovne službe občinske uprave (kolesarske poti, pohodniške poti, kolesarski center, štetje prometa in tveganja v prometu, vloga šol in vrtcev).

Občinski svet ugotavlja še da je dokument usmerjen predvsem v spremembo miselnosti in prometnih navad, pri tem pa manjkajo konkretne ugotovitve.

Seznanitev s stanovanjskim programom občine Lendava za leto 2017 in problematika izvajanja programa

Občina ima na področju upravljanja z lastnim stanovanjskim skladom predvsem naslednje naloge: oblikovanje in izvajanje ukrepov in spodbud za stanovanjsko gradnjo, prenovo in vzdrževanje neprofitnih stanovanj, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, stanovanji, funkcionalnimi zemljišči v svoji lasti in sredstvi, namenjenimi za stanovanjsko politiko, pridobivanje in zagotavljanje kontinuirane gradnje neprofitnih stanovanj in bivalnih enot, nakup in prodaja stanovanj ter sklepanje najemnih pogodb.

Pomemben element stanovanjske gradnje v občini pa je tudi zagotavljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ki je izvirna pristojnost in obveznost lokalne skupnosti, kajti zagotavljanje ustreznega obsega urejenih stavbnih zemljišč za javne potrebe in potrebe zasebnih investitorjev ima neposredni vpliv na razvoj mesta.

Glede na dejstvo, da občina že nekaj let beleži negativen naravni in selitveni prirast, je stanovanjska politika eden izmed ključnih razvojnih kriterijev, s katerim lahko občina spodbuja priseljevanje.

Skupna vrednost izvršenih del in storitev (obnov) v občinskih stanovanjih letu 2016 znaša 114.054,00 EUR. Nerealizirana še vedno ostaja obnova večstanovanjske stavbe v Petišovcih in delno na Benici, nakup oz. gradnja bivalnih enot, legalizacija romskega naselja v Dolgi vasi in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo. V letu 2017 se glede na izkazane potrebe po obnovah predvideva pretežno investicijsko vzdrževanje stanovanj.

V prikazanih tabelah obnov zasedenih in praznih stanovanj so zavedena glavna obnovitvena dela. Žal vseh načrtovanih obnov v letu 2017 ne bo možno izpeljati, kajti del sredstev investicijske obnove bo potrebno nameniti za odplačilo dolgov najemnikov neprofitnih stanovanj do upravnika večstanovanjskih objektov, del pa za že realizirane obnove v letu 2016, katerih plačilo je zapadlo v leto 2017.

Tudi v letu 2017 je predvideno, da se bo najemnikom ponudil odkup stanovanj. Občina bo skušala prodati tista stanovanja, ki niso primerna (npr. prevelika) oz. je njihova vrednost neugodna za neprofitno najemnino.

Velika problematika neplačnikov

Občina Lendava se podobno kot ostale slovenske občine, sooča s težavami zaradi neplačevanja najemnin s strani najemnikov neprofitnih stanovanj. Slednje iz leta v leto naraščajo. Terjatve se v povprečju na letni ravni povečujejo za skoraj 10% in na dan 31.12.2016 znašajo 195.193,63 EUR oz. za kar 3,3 krat več kot konec leta 2010. Pred leti je bila narejena analiza, po kateri je bilo ugotovljeno, da približno 30% najemnikov ustvari 90% dolga. Ta vzorec se ponavlja tudi danes.

Dolgovi iz naslova najemnin pa niso edini, ki jih povzročajo najemniki. Bolj ali manj se pri istem vzorcu neplačnikov najemnin pojavljajo tudi dolgovi iz naslova neplačevanja obratovalnih stroškov do upravnika večstanovanjskih objektov v Občini Lendava – Stanovanjskega podjetja Lendava d.o.o.

Poročila o izvajanju projektov, ki so bili sofinancirani s strani EU

Pomurski vodovod

Vodooskrbni sistem, ki oskrbuje 23.707 prebivalcev na območju sedmih občin: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana, zaradi cevovodov neustrezne kvalitete, stalnih defektov, premajhne propustnosti za dovod zadostnih količin pitne vode ob ustreznih standardih količin, kvalitete in ustreznih tlakov ni bil primeren za sedanjo in bodočo vodooskrbo. Največ težav je v vodovodnih sistemih v Odrancih in Črenšovcih, nekaj manj pa v Dobrovniku in Turnišču, v Lendavi pa vodovod (zaenkrat) ne kaže težav.

Občina Lendava vztraja na zagotovitvi dodatnega rezervnega vodnega vira zaradi povečanja varnosti sistema. Pri preizkusu obratovanja sistema A, v primeru izpada VV Gaberje, se je pokazalo, da VV Turnišče ne zagotavlja zadostne oskrbe za celoten sistem A. Ob takšnem scenariju bi bila Občina Lendava iz VV Turnišče oskrbovana le s količino vode, ki bi zadoščala za osnovno porabo, ne pa tudi za industrijo in zagotavljanje požarne varnosti.

Do danes je lastniška pogodba podpisana s strani vseh občin sistema A, razen Občine Velika Polana. Občina Velika Polana ima pripombe k lastniški pogodbi, ki opredeljuje delitev lastništva oziroma solastništva med občinami na transportnih vodih med vodnim virom Turnišče in vodnim virom Gaberje. Slednji bi namreč želeli, da bi plačevali manjšo omrežnino. Ta je sedaj izračunana na osnovi podpisane pogodbe, čemur pa tamkajšnji župan nasprotuje.

Pannon Plesure: objekt Športno-kolesarski center Čentiba

Splošni cilj projekta je bil predvsem zagotavljanje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja v čezmejnem območju (gospodarska rast, zmanjševanje odseljevanja, dodana vrednost, naravno in prijetno okolje) in v sklopu omenjenega spodbujanje sodelovanja in izmenjava izkušenj na področju razvoja in trženja turističnih produktov.

Specifični cilj projekta je vzpostavitev atraktivne čezmejne kolesarske turistične destinacije v obmejnem območju Slovenije in Madžarske, v regiji Pomurje ter v Železni in Zalski županiji. “Tako nastala kolesarska destinacija bo zanimiva v širšem evropskem prostoru, in se bo lahko uvrstila na seznam kolesarskih poti Evrope, ki lahko ponudi zanimiv večdnevni turistični produkt. Ta kolesarska pot bo torej postala blagovna znamka (»branding«), ki bo privabljala kolesarje, ki preferirajo družinsko oz. rekreativno kolesarjenje.”

Pri tem se je oglasil občinski svetnik Peter Novak in dejal, da ta center nima prihodnosti, v kolikor se ne bomo posvetili kolesarski infrastrukturi. S tem je seveda bilo mišljeno tudi na že dolgo načrtovano kolesarsko pot, katero pa občina sama ne more zgraditi, saj je pri tem potrebno tudi sodelovanje države.

Pri reviziji omenjenega projekta ugotovljene nepravilnosti

V mesecih april in maj 2016 je bilas strani Ministrstva za Finance, Urada RS za nadzor proračuna opravljena revizija operacije. Revizija je ugotovila neupravičene izdatke v skupnem znesku 54.022,52 EUR:

– Objekt se ne uporablja samo za namen operacije »Pannon Pleasure«. Trenutno mansardne prostore uporablja Zavod za turizem in razvoj Lendava (v nadaljevanju: ZTR), ki tudi upravlja s kolesarskim centrom. ZTR v skladu z ustanovitvenim aktom izvaja, poleg organiziranja in trženja kolesarskih turističnih produktov, še druge turistične dejavnosti, ki jih ni možno vključiti v aktivnosti operacije.

– Izdatki gradnje mansarde so neupravičen izdatek operacije, prav tako nakup dela pohištva in računalniške opreme, ki se nahaja v mansardi in ni neposredno vezana na operacijo ter se uporablja za namene, ki niso skladni s cilji operacije.

– Kolesarska oprema je neizkoriščena in večinoma nerabljena (vprašanje smotrnosti nakupa opreme); analiza izposoje koles je prikazana v nadaljevanju. Na podlagi ugotovljenih nepravilnost je občina že prejela zahtevek za vračilo sredstev, pri čemer je bilo del sredstev v višini 29.985,21 EUR vrnjen. Zoper preostali del pa se je vložil ugovor.

Obravnavali tudi poročilo projekta “Razgledni stolp na turistični cesti Lendavske Gorice” za leto 2016 >>

Vrtec Lendava – ekonomska cena v delu obračunavanja odsotnosti otrok: Zamenjali dva predloga

Pri naslednji točki dnevnega reda so spremenili dva sklepa, ki sta bila sprejeta na 11. seji občinskega sveta. Analiza, ki jo je opravil Vrtec Lendava je pokazal da je sprememba nujna, svoje nezadovoljstvo s sklepoma pa je izrazil tudi Svet staršev Vrtca Lendava.

Sklep iz 11. seje:

– za mesec junij in mesec avgust se staršem za vsak dan odsotnosti otroka odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine, če otroka pisno odjavijo do 25. junija,

se spremeni in obvelja:

– starši lahko v koledarskem letu uveljavijo rezervacijo za odsotnost otroka do 20 delovnih dni in so v tem primeru v celoti oproščeni plačila
– od septembra pa do julija lahko uveljavijo rezervacijo za največ 5 delovnih dni
– pravico do uveljavitve rezervacije morajo oddati vsaj 7 koledarskih dni pred samo odsotnostjo oz. v poletnem času do 25. junija

Prav tako sklep iz 11. seje:

– v primeru strnjene odsotnosti zaradi bolezni nad 20 delovnih dni se starše na podlagi dokazil za dneve odsotnosti plačila v celoti oprosti

se spremeni in obvelja:

– v primeru neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni 15 ali več dni, se staršem obračuna 50% njim določenega plačila
– če je odsotnost daljša od meseca dni, se starše za nadaljnje dneve v celoti oprosti plačila
– oprostitev oz. znižano plačilo velja na podlagi zdravniških dokazil

KS Dolina – ureditev ceste (nogometno igrišče, Orešje)

Predsednik KS Dolina in tudi občinski svetnik Mihael Kasaš je na občinski svet posredoval predlog o ureditvi dveh cest, tisto ki pelje do nogometnega igrišča in cesto v delu naselja, imenovanem Orešje. Župan občine je po predstavitvi (skupni stroški obeh del bi znašali okrog 100 tisočakov) opomnil, da to nikakor ne more biti odločitev občinskega sveta, Igor Kulčar pa je Kasaša opomnil, da bi po takem lahko vsaka KS zahtevala razne investicije občinskemu svetu.

Kasaš je župana opozoril, da je v predlogu navedel na cesti proti nogometnemu igrišču zgolj 100 metrov asfaltne površine, da hiše ob poti ne bi imele težave s prahom, ki se dviga zaradi vožnje avtomobilov do nogometnega igrišča in dodal, da ni predlagal asfaltiranje celotne poti, ki bi morala prečkati tudi območje naravne enote (dolinski pašnik).

V upoštev prav tako ne pride asfaltiranje poti v predelu Orešje. Tamkajšnja cesta se namreč deli na tri odseke, a je res, da je del te v slabem stanju, med drugim pa je tam okrog 10 črnih gradenj. Župan je Kasašu predlagal, da omenjena sredstva naj poizkušajo zbrati sami in dodal da bo občina vsekakor pomagala s svojim delom finančnega vložka. Zaključil je, da bi bilo boljše urediti lokalno cesto čez naselje, saj so “v občinski prednosti ceste, ki služijo lokalnim gospodinjstvom.”

Izjava župana po seji