Občina Lendava se razvija hitreje od večine slovenskih občin, a ima zelo staro prebivalstvo in težavo z begom možganov

V tem članku Vam kot prvi predstavljamo podatke analize ISSO. Gre za analizo, ki že sedmo leto s pomočjo merljivih podatkov spremlja dogajanje v občinah. Vir za analizo občine je baza uradnih in javno dostopnih podatkov. Združuje podatke AJPES-a, statističnega urada, občin samih (proračuni), Ministrstva za finance RS in drugih uradnih virov.




Lendava je od lani ponovno za malenkost napredovala, kar kaže, da se še naprej razvija hitreje od
večine slovenskih občin. Slovensko povprečje presega Lendava sicer na petih področjih od osmih, kar
je zelo dober rezultat. Najmočnejši adut Lendave je njeno gospodarstvo: tu je odstopanje največje.
Ostala področja, kjer je občina močna, so še okolje, trg dela, življenjski standard in tudi proračunska
učinkovitost – tu je odstopanje najmanjše. Razvojni izzivi za občino so še naprej na treh področjih: na
demografskem, izobrazbenem in na področju socialne kohezije.

Izstopajoče prednosti občine in razvojni potenciali

– Očitno se gospodarstvo v občini počuti dobro: raven investicij je med najvišjimi v državi (relativno gledano), enako pa velja za ritem nastajanja novih podjetij – s tem, da je gostota podjetij že prej bila nadpovprečna.

– Visoka vrednost indeksa samozadostnosti trga dela pač priča o tem, da je število delovnih mest v kraju samem dovolj veliko. Po drugi strani samozadostni trg dela pomeni manjšo obremenitev za okolje in za prometno infrastrukturo – delovna migracija je povezana s številnimi skritimi stroški in izgubami, ki na prvi pogled niso očitne, a kot vsota nikakor niso brez pomena.

– Prebivalci Lendave uživajo soliden in nekoliko nadpovprečen življenjski standard. Ta se kaže na področjih športa, kulture, zdravstvene oskrbe, razvitosti kanalizacijskega omrežja in tudi na področju stanovanj.

Glavni razvojni izzivi

Beg možganov: Največji razvojni izziv Lendave je, kako preobrniti tok mladih in izobraženih. Indeks bega možganov ima neugodno vrednost, kar pomeni, da se mladi po študiju ne vračajo domov. To lahko zaznamo tudi prek tega, da se izobrazbena struktura v kraju spreminja precej počasi, selitveni prirast pa je še naprej negativen. Rešitev, ki bi privabila mlade in izobražene nazaj v Lendavo, bi zagotovo kraju prinesla nov in izrazit razvojni preskok.

Raven kriminalitete: Za regijo je značilen visok delež prebivalcev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, kaže analiza. Lendava ni izjema. Na splošno ugotavljajo, da so na vrhu seznama občin, ki imajo težave s kriminalom, prav kraji z romskim prebivalstvom. Ker gre za pojav, ki ga zaznavamo v vseh krajih ne glede na regijo, lahko sklepamo, da problem integracije romske skupnosti ni ustrezno rešen na vsedržavni ravni.

Dolgotrajna brezposelnost: Posledica relativne nerazvitosti regije in hude krize v minulih letih je velik delež dolgotrajno brezposelnih. Problem je prisoten v celotni regiji, v Lendavi pa je še posebej pereč: le dve občini v Sloveniji imata večji delež dolgotrajno brezposelnega prebivalstva.

Starostna struktura prebivalstva: Lendava ima zelo staro prebivalstvo, oziroma ima eno najmanj ugodnih vrednosti indeksa staranja v državi.




Kaj je povzročilo slabšo uvrstitev Lendave na področju proračunske učinkovitosti?

Zelo preprosto: Zadolževanje občine v letu 2016. Zadolževanje samo po sebi sicer ni nekaj negativnega – če je obvladovano, je lahko zelo pomemben razvojni vzvod. Toda v kontekstu poglavja o finančni učinkovitosti bolje vrednotimo druge načine financiranja. Dejstvo je tudi, da večina občin dolg v zadnjem obdobju zmanjšuje. Ostali kazalniki večinoma ohranjajo vrednosti, ali pa so te za malenkost boljše. Občina je še naprej nadpovprečno varčna. Prihodki iz lastnih in trajnih virov rastejo. V celoti gledano je torej slika na tem področju precej ugodna.

Glavni adut ostaja gospodarstvo

Lendava še nadaljuje pozitivni gospodarski razvoj in je na tem področju še dodatno izboljšala svojo relativno pozicijo med slovenskimi občinami. Motor razvoja ostajajo močne investicije: čeprav je vrednost kazalnika za malenkost slabša od lanske, se je uvrstitev Lendave na področju investicij v gospodarstvu še izboljšala. Tudi kazalniki podjetniške dinamike ostajajo zelo dobri. Medtem ko kaže lanska analiza še 22-odstotni padec prihodka gospodarstva (petletno gibanje), letos zaznavamo preobrat v rast. Ta je sicer še skromna (2 odstotka). Gospodarstvo torej ostaja glavni adut Lendave in ta adut je iz leta v leto močnejši.

Razmere na trgu dela se izboljšujejo

Lani nas je visoka vrednost sestavljenega indeksa trga dela za Lendavo še presenetila. A letošnja uvrstitev le potrjuje lanske ugotovitve: razmere na trgu dela se izboljšujejo. Uvrstitev je sicer za malenkost slabša od lanske, a če primerjamo posamezne kazalnike, so razlike (navzdol ali navzgor) v glavnem majhne in v okvirih običajne volatilnosti kazalnikov (na uvrstitev Lendave je pravzaprav bolj vplivala dinamika razvoja v drugih krajih kot pa tista v Lendavi sami). Kazalnik rasti števila delovnih mest ima še negativno vrednost, a kazalnik meri dolgoročno gibanje. Od leta 2015 se število zaposlitev povečuje tudi v Lendavi, a rast ostaja zaenkrat še zmerna.

Področje izobrazbe je trenutno med najšibkejšimi točkami Lendave

Občina je po izobrazbeni strukturi blizu povprečja. Enako velja za delež novih doktorjev in magistrov znanosti. To pa ne velja za dinamiko: izobrazbena struktura se spreminja počasneje kot v večini krajev, manj ugodna pa je tudi vrednost indeksa bega možganov. To pomeni, da se mladi po študiju še vedno pogosto ne vračajo domov. Število diplomantov na 1.000 prebivalcev je tudi sicer (podobno kot že lani) nekoliko nizko, a se povečuje. Vsekakor si področje zasluži posebno pozornost.

Življenjski standard: Nadpovprečna uvrstitev, a zaostajamo pri povprečnih bruto prejemkih na prebivalca

Lendava se uvršča nadpovprečno visoko glede na raven življenjskega standarda. Občina relativno precej vlaga v kulturo in šport. Vsaj po merljivih kazalnikih je raven stanovanjskega standarda za slovenske razmere zelo dobra, relativno dobra pa je tudi razvitost kanalizacijskega omrežja. Lendava je med občinami z najboljšo osnovno zdravstveno oskrbo – število zdravnikov je močno nadpovprečno. Žal veliko število zdravnikov še ne pomeni bolj zdravega prebivalstva – tudi delež prezgodaj umrlih je v Lendavi visok. Lendava zaostaja tudi po povprečnih bruto prejemkih na prebivalca, kar je značilno za regijo. Rast teh prejemkov je počasnejša od povprečja.

Socialna kohezija in politična kultura

Na področju socialne kohezije in politične kulture ima Lendava tako rekoč dve različni podobi. Na eni strani imamo občino, ki je izjemno mednarodno povezana, odprta in ki ima eno od najbolj živahnih društvenih scen v državi. Na drugi strani imamo klasični »dvojček«, ki kvari socialno kohezijo v kraju: kombinacijo visoke stopnje dolgotrajne brezposelnosti in deleža prebivalcev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj.

Stanje na področju okolja dobro

Glede na merljive kazalnike, ki so nam na voljo, je stanje na področju okolja v Lendavi precej dobro. Količine zbranih odpadkov so povprečne in se v zadnjem času relativno hitro zmanjšujejo. Precejšen delež površine občine uživa zaščito po načelih Natura 2000. Odhodki za varstvo naravne dediščine niso visoki, a za slovenske razmere še vedno solidni. Edino na področju trajnostne rabe in proizvodnje energije proračun vsaj na ustreznem kontnem mestu ne razkriva aktivnosti.

Komentar analize

Če opazujemo povprečne uvrstitve glede na sestavljeni razvojni indeks ISSO, je v obdobju 2014-2018
Lendava napredovala v primerjavi z obdobjem 2010-2014 za kar 52. mest. To uvršča Lendavo na
visoko 17. mesto.

Napredek je očiten zlasti na področjih trga dela, gospodarstva, okolja in življenjskega standarda. Na drugi strani imamo pomenljivo negativno razliko pri uvrstitvi na področju izobrazbe. Glavni razlog je precej slabša dinamika sprememb izobrazbene strukture – ta se v drugih krajih preprosto spreminja hitreje (kar smo že večkrat opozorili). Če primerjamo: leta 2014 je bila Lendava po tem kazalniku uvrščena na 102. mesto, letos je na 196. Tudi po strukturi (in ne le dinamiki spremembe) je Lendava zdaj uvrščena za 18. mest slabše kot pred štirimi leti. Dodajmo še šibko vrednost indeksa bega možganov – tega kazalnika leta 2015 še ni bilo v analizah ISSO.

Manjše spremembe (demografija, učinkovitost, socialna kohezija) lahko zaradi volatilnosti kazalnikov zanemarimo. Na štirih področjih pa je napredek očiten. Boljša uvrstitev na trgu dela je povezan z relativno boljšimi gibanji na področju brezposelnosti in s tem povezano boljšo zaposlenostjo. Na področju gospodarstva je skok izrazit zlasti pri kazalnikih, ki merijo podjetniško dinamiko. Kazalniki življenjskega standarda so se izboljšali na stanovanjskem področju, sicer pa so uvrstitve Lendave (na primer pri bruto prejemkih in plačah) letos celo nekoliko slabše kot so bile leta 2014. Na boljšo
vrednost sestavljenega indeksa je vplivala spremenjena metodologija (uvrstitev novih in za kraj razmeroma ugodnih meril). Na področju okolja je uvrstitev občine boljša predvsem zaradi zmanjševanja količin zbranih odpadkov.

Analizo je opravilo podjetje SBR d.o.o.