Občina Lendava med najmanj atraktivnimi za izobražence

V februarju 2017 je bil izdan indeks bega možganov (IBM) praktično vseh slovenskih občin, iz katerega je moč razbrati, kako atraktivna je občina za izobražence, ali če povemo drugače, koliko mladih se s podeljeno diplomo vrne ali priseli v posamezno občino. Raziskava je zajela 211 občin (od obstoječih 212). Občina Lendava se je znašla na 201. mestu.





Indeks IBM daje v prvi vrsti informacijo o tem, kako atraktivna je občina za izobražence, obenem pa v enem samem indeksu dobimo informacijo o demografskih premikih in spremembah izobrazbene strukture, s tem pa tudi trga dela. Indeks tako kaže obenem atraktivnost kraja za priseljevanje in posredno za investiranje. Za razliko od kazalnika selitvenega prirasta ne daje le indikacije o številu priseljenih ali odseljenih oseb, ampak tudi o njihovi strukturi. Privlačnost kraja za priseljevanje je – kot vemo – povezana s številnimi dejavniki: dostopnostjo stanovanj, kakovostnih delovnih mest, življenjskim standardom in podobno. V enem stavku: če razumemo, kaj tiči za vrednostjo indeksa IBM, razumemo razvojno dogajanje v občini.

Pomembno: Podatki predstavljajo petletno obdobje, zadnje leto podatkov za izobrazbeno strukturo zajeto v letošnjem poročilu je leto 2015. Podatki o izobrazbeni strukturi so zajeti z enoletnim zamikom v primerjavi s podatki o podeljenih diplomah. Trend: Razlika med uvrstitvijo glede na indeks 2017 in uvrstitvijo glede na povprečno vrednost indeksa za zadnjih pet let.

Občina Lendava na samem repu

Če pogledamo konkretne številke za občino Lendava, te niti približno niso vzpodbudne. Od 211 zajetih občin v raziskavi, se je občina Lendava znašla na 201. mestu, z indeksom bega možganov (IBM) nekaj malo nad vrednostjo 15 (natančneje 15,3). IBM gre vse do vrednosti 100, kar je 100%, indeks 15 pa je 15%. In kaj to pomeni? V zajetem obdobju je diplomiralo 406 občanov občine Lendava, od katerih se jih je domov vrnilo (ali od drugod priselilo) le 15%, kar je 62 občanov.

Letos ima najvišjo vrednost indeksa Škofljica

Takšna nizka priselitev seveda še ne pomeni znaka za preplah, a je vsekakor potrebno natančno ugotoviti, kaj se dogaja. To še zlasti velja, če nizka vrednost indeksa ni posledica nekega osamljenega pojava, ampak je znak globljih premikov v občini. V prvi vrsti nam ta kazalnik pomaga dobiti precej natančno oceno o tem, v katere občine se mladi po študiju vračajo in kam ne. Naj omenimo: letos ima najvišjo vrednost indeksa Škofljica. Indeks znaša 99 (natančneje, 99,5). Od 431 diplomirancev se jih je tja vrnilo ali priselilo 429. Število podeljenih diplom je zaradi študijskega sistema večje od števila oseb, ki so diplome prejele: to pomeni, da se je v Škofljici število izobraženih prebivalcev povečalo še dosti bolj od števila mladih, ki so diplomirali – Škofljica je pač v zadnjih letih občina, ki je najprivlačnejša za priseljevanje. Podobno velja tudi za druge kraje, kjer je indeks večji od 60%: zelo verjetno se v te kraje izobraženi priseljujejo.

Nekaj ostalih pomurskih krajev …

Od pomurskih krajev, Dobrovnik kotira najvišje. Je na 29. mestu. Od 47 diplomirancev se jih je v Dobrovnik vrnilo ali od drugod priselilo kar 23. Murska Sobota se nahaja na 190. mestu. Od 875 diplomirancev se jih je tja vrnilo ali od drugod preselilo le 174. Ljutomer se nahaja na 179. mestu. Od 475 diplomirancev se jih je tja vrnilo ali od drugod preselilo 107. Gornja Radgona se nahaja malo nad Ljutomerom. Na 169. mestu. Od 375 diplomirancev se jih je tja vrnilo ali od drugod preselilo le 88.

Edina občina z negativno vrednostjo indeksa, ki je ob enem tudi na zadnjem mestu, je občina Osilnica. Negativna vrednost (-2)pomeni, da se je izobrazbena struktura v kraju v petih letih poslabšala. Prebivalci se iz kraja izseljujejo in to še posebej mladi in izobraženi.

Klik >>