Občina Kuzma: Občinski svetnik in predsednik GZ “dvigoval” denar namenjen gasilcem?

Po tem, ko se še ni poleglo razburjanje mnogih občanov nad izračunom nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ko so morali občani za leto 2018 plačati bistveno višje zneske, kot je normalno, se je sedaj pojavila nova, za mnoge še hujša nepravilnost, ki so jo v obravnavo že prevzeli organi pregona, najbrž pa jo bo tudi pravosodje.




Po prepričanju mnogih, ki so bili na letni skupščini zveze, gre za tatvino oz. poneverbo denarja, ki ga je na svojem tekočem računu imela Gasilska zveza občine Kuzma, katera združuje pet gasilskih društev iz vseh petih vaseh občine Kuzma. In dokler je župan občine Kuzma Jože Škalič priznal krivdo povezano z NUSZ, se sedaj mnogi sprašujejo, kdo bo priznal krivdo za domnevno izginulih dobrih sedem tisočakov z računa GZ Kuzma.

“Velika večina od vas je iz opravičenih razlogov razburjena nad prejemom odločb o plačilu NUSZ za leto 2018 s strani Ministrstva za finance. Odgovornost za takšno dejanje prevzemam kot župan, hkrati jo je pa dolžen sprejeti občinski svet, občinska uprava in tudi morebitne napake v fazi podajanja podatkov pri popisu nepremičnin ali obdelavi teh podatkov, morebiti tudi vi, kot posameznik in pristojne inštitucije pri obdelavi podatkov,” se je konec lanskega leta občanom “opravičil” Jože Škalič, župan občine, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, v samem srcu Goričkega, na tromeji Slovenije, Madžarske in Avstrije, kdo pa se bo sedaj opravičil, predvsem pa vrnil denar?

Po omenjeni skupščini gasilske zveze smo namreč neuradno izvedeli, da so nadzorniki oz. člani skupščine odkrili domnevno zlorabo pri delovanju GZ Kuzma. Mnogi naj bi prstom kazali na občinskega svetnika, sicer predsednika zveze Draga Lovenjaka iz Gornjih Slavečev, in po naših neuradnih informacijah naj bi zadevo prav pri njem, po uradni prijavi, preiskovali organom pregona. Neuradno, naj bi iz blagajne GZ Kuzma, ki je v letu 2018 iz občinskega proračuna za svoje delovanje prejela 16.000 (leto poprej: 12.500) evrov, neznano kam izpuhtelo 7.500 evrov.

Denar naj bi z računa dvigoval prav predsednik Lovenjak, ki bo očitno maral pojasniti, kam je bil namenjen denar, ki ga prostovoljna gasilska društva običajno porabijo za nakup gasilske opreme in drugih sredstev, potrebnih za zaščito in reševanje. Lovenjakov najbližji sodelavec v zvezi, Alojz Krpič, sicer poveljnik GZ Kuzma in tamkajšnje civilne zaščite, je potrdil, da so omenjeno letno skupščino zveze prav zaradi domnevnih nepravilnosti, povezanih z izginotjem finančnih sredstev, prekinili. Takrat so nadzornemu odboru naložili, da opravi izredno revizijo delovanja zveze. Povedano je bilo, da domnevne malverzacije niso vplivale na pripravljenost operativcev v gasilski zvezi, tudi financiranje potrebnih tehnično-reševalnih sredstev naj ne bi trpelo. Kljub temu je o zadevi nemudoma bil seznanjen tudi prvi mož občine, župan Jožef Škalič, ki je obljubil, da bo storil vse, da se zadeva temeljiti razišče in da se sprejmejo ustrezni ukrepi.

Zaradi suma neupravičene uporabe tujega premoženja se je v preiskavi znašel omenjeni predsednik zveze Drago Lovenjak iz Gornjih Slaveč. Kriminalisti, ki preiskujejo, kam je izginil denar z računa Gasilske zveze, so v prostorih občine Kuzma, kjer ima gasilska zveza sedež, že opravili hišno preiskavo. Ker poteka preiskava Lovenjak zaenkrat zadeve ne komentira. Kaj več bo znano kmalu, ko predsedstvo in poveljstvo zveze določilo termin nove, izredne skupščine. Že sedaj je zadevo kratko komentiral župan Kuzme Jožef Škalič, ki je seznanjen s policijsko preiskavo zaradi domnevnih nepravilnosti v gasilski zvezi. Povedal nam je, kako je od organov zveze že zahteval, da temeljito raziščejo vse okoliščine, ki so pripeljale do tega primera. “Kot župan pričakujem temeljito analizo in tudi konkretne ukrepe, ki jih bodo sprejeli na podlagi svojih ugotovitev,” je dodal Škalič.

Sicer pa se občina Kuzma, v kateri je kar pet odstotkov prebivalcev z enakim priimkom Bunderla, nahaja med rahlo zaobljenimi griči, med dolinami in pobočji, z tipično gručasto poselitvijo in domačini, ki imajo zmeraj čas za prijazno besedo. Veliko domačinov je zaposlenih v sosednji Avstriji, ostali pa v javnih ustanovah, bližnjih zasebnih podjetjih ali v Murski Soboti. Prevladuje starejša generacija prebivalstva, ker mladi izobraženi kader nima možnosti zaposlitve. Nekoč zelo razširjeno kmetijstvo – danes pa ga je vedno manj, saj “mali kmetje” ne morejo preživeti z prihodkom iz kmetijstva …