Novoletne zaobljube: Ste jih že prelomili?

Ste si ob koncu starega leta kaj obljubili? Morda zdravo hrano, opustitev kajenja, obisk fitnesa? Statistika pravi, da se novoletnih zaobljub drži zgolj desetina, te pa so že tako stare, kot civilizacija sama in ne pozabite: Ljudje nismo narejeni tako, da bi se lahko spremenili kar čez noč!




Najbrž ste tudi vi spadali v skupino ljudi, ki je pred koncem leta sestavljala seznam novoletnih zaobljub, ali pa razmišljala o vsaj eni novoletni zaobljubi. Novoletne zaobljube postajajo iz leta v leto bolj priljubljene. Vprašanje pa je, v kolikšni meri se jih potem držimo. Statistika pravi, da se novoletnih zaobljub drži le desetina tistih, ki so si jih zadali omeniti pa je potrebno tudi, da so slednje stare ravno toliko, kot je stara civilizacija sama, recimo, pred davnimi časi so se zaobljubljali bogovom.

Deset najpogostejših

Na prvem mestu novoletnih zaobljub se je tudi tokrat znašlo hujšanje. Statistični podatki namreč kažejo, da je čezmerno hranjenih ali debelih več kot polovica prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, oziroma kar 52 odstotkov. Medtem je podhranjenih tri odstotke Slovenk in Slovencev.

Številni se ob prehodu v novo leto odločijo, da bo alkohol za njih postal preteklost. Že več let nekako kaže, da ga je najmanj enkrat mesečno uživalo 56 odstotkov ljudi, starejših od 16 let. Ob tem je letno okrog 650 prebivalcev Slovenije hospitaliziranih zaradi alkoholne bolezni jeter, iz istega razloga pa umre okrog 350 ljudi.

Ob prenehanju pitja alkohola se je znašlo tudi prenehanje kajenja. Podatki za 2019 kažejo, da je v Sloveniji kadilo 22 odstotkov oseb, starih 16 let in več. Zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč pa je umrlo nekaj več kot 1.200 prebivalcev Slovenije. 

Na jedilniku bo več sadja in zelenjave. Sadje in zelenjava se sicer pogosto znajdeta na krožnikih Slovencev. Približno 70 odstotkov jih namreč uživa sadje in/ali zelenjavo vsaj enkrat dnevno, skoraj 30 odstotkov večkrat na teden, malo manj kot tri odstotke pa redkeje.

Da se bodo v novem letu več gibali in telovadili, se zaobljubijo številni Slovenci. Kljub temu statistični podatki kažejo, da se 16 odstotkov prebivalcev, starejših od 18 let, ne giblje. Na drugi strani se je gibalo v zadostni meri 60 odstotkov ljudi, 24 odstotkov pa se jih je sicer gibalo, vendar ne dovolj oziroma premalo.

Odpotoval/a bom na vsaj eno potovanje! V minulih letih se je na najmanj eno zasebno potovanje odpravilo skoraj 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, starih vsaj 15 let. 16 odstotkov jih je zasebno potovalo samo po Sloveniji, več kot polovica oziroma 53 odstotkov pa jih je odpotovalo v tujino.

Želim se naučiti več! Vedno več Slovencev se odloča za dodatno izobraževanje, s katerim si želijo pridobiti dodatna znanja in veščine. Kaže, da je bilo namreč vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje 12 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let.

Da bodo v novem letu, ki prihaja, skušali čim več privarčevati in čim manj zapravljati, je prav tako ena izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. A kako dobro se je držijo Slovenci in Slovenke? Vsak prebivalec Slovenije v povprečju privarčuje okrog 1750 evrov, povprečno slovensko gospodinjstvo pa okrog 4300 evrov. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila približno 13,9-odstotna, višjo sta imeli le Švedska in Nemčija.

Manj dela in adijo stres! Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2008 so delovno aktivni opravili povprečno 40,5 ure, v 2019 (novejših podatkov ni) pa 39 ure na teden. Zaradi reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj je bilo leta 2019 hospitaliziranih okrog 940 prebivalcev Slovenije, kar je bilo skoraj še enkrat več kot v letu 2005. V vseh letih od 2005 je bilo zaradi te bolezni hospitaliziranih več žensk kot moških.

Želim (še več) pomagati drugim! V minulih letih je kar 55 odstotkov Slovencev, starejših od 16 let, na kakršen koli način prostovoljno pomagalo ali opravljalo prostovoljno delo, ki ni bilo organizirano.