Nove podrobnosti areholoških najdišč v novembru in decembru 2020 na območju Doline in Pinc

Izvajalec arheoloških izkopov, podjetje PJP d.o.o. iz Slovenske Bistrice, je v teh dneh izdalo poročilo o arheološkem delu na lokaciji naselij Dolina pri Lendavi in Pince, na trasi, kjer bo potekal nov daljnovod Cirkovce – Pince. Na več lokacijah je bilo potrebno izvesti arheološka izkopavanja na površini 1600 kvadratnih metrov, torej v tem primeru skupaj 4800 kvadratnih metrov izkopavanj. Lokacije se nahajajo torej znotraj območja registrirane enote kulturne dediščine Pince – Prazgodovinska naselbina Pod Grunti in v bližini območja registrirane enote kulturne dediščine Dolina pri Lendavi – Arheološko območje Trnovc.




O arheoloških najdbah na trasi daljnovoda Cirkovce – Pince na območju Pinc smo na našem spletnem portalu že poročali lanskega decembra, tokrat pa je bilo izdano poročilo o arheološkem delu na lokaciji naselij Dolina pri Lendavi in Pince. Arheološko raziskave je izvedla ekipa podjetja PJP d.o.o. pod vodstvom Primoža Predana, univ. dipl. arheologa in Grege Čakša, univ. dipl. arheologa, pod strokovnim nadzorom Andreja Magdiča, univ. dipl. arheologa, višjega konservatorja iz ZVKDS OE Maribor. Delo na terenu so izvajali od 26.11. do 18.12.2020.

“Z arheološkimi izkopavanji smo skušali ugotoviti obseg, ohranjenost in intenziteto arheoloških struktur ter ugotoviti naravo in globino stratigrafije. Strojno smo odkopavali in sproti odvažali vrhnjo plast (ornico). Ustavili smo se na plasti, kjer smo že uspeli zaznati antropološke ostanke. Nato smo dela nadaljevali ročno. Plasti smo izkopavali stratigrafsko. Stratigrafija najdišč je bila precej enostavna in enotna, saj se je izkazalo, da je na celotnem območju izkopnega polja v polpreteklem obdobju potekal proces globokega oranja, ki je arheološke ostanke uničil do globine 0,5 – 0,6 m, zato smo v večji meri odkrili arheološke strukture, ki so bile vkopane v geološko plast,” so zapisali v poročilu.

Na obravnavanem območju so odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank/polzemljank, manjšimi enostavnejšimi objekti, kurišči, vodnjakom ter jarki. Omenjeni objekti so bili grajeni iz lesa, za izolacijo pa so uporabili glino in trs. Sklepati je mogoče da se je uporaba prostora (naseljenost) razprostirala na celotni površini najdišč. “Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč opredeliti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimskodobni čas z vplivom iz prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,” so še zapisali.

Na najdiščih so dokumentirali manjše jame za kole oz. stojke, kurišča, večje plitke jame, ki jih lahko interpretiramo kot objekte, jarke ter vodohrame oziroma vodnjake. “Glede na samo obliko objekta (v zemljo vkopana bivališča oz. zemljanke) in postavitev stojk, lahko govorimo o poznoantičnem obdobju. Za ostale objekte bi lahko našli vzporednice tudi s kelti, torej jih umeščamo v latensko obdobje (preprost nadzemen tip stavbe pravokotne oblike). Ostale objekte, grajene v stojkasti tehniki, pa bi lahko uvrstili v rimsko obdobje. Vodohram oziroma vodnjak je bil okroglega tlorisa, v spodnjem delu pa je imel pravokotno konstrukcijo iz lesa.” Med drugim so odkrili tudi različne ostanke enostavnih objektov, ki bi jih opredelili kot točkovni objekti in polzemljanke.

Za arheološke raziskave na celotni trasi bodo v sklopu projekta izgradnje daljnovoda namenili 1,6 milijona evrov, raziskave pa ne bodo vplivale na potek gradnje, saj je terminski plan izvedbe arheoloških del usklajen z gradbenimi deli, sporočajo iz družbe ELES. Namenoma so dela predvideli tako, da se na lokaciji najprej začnejo arheološke raziskava, po njihovem zaključku pa takoj sledijo gradbena dela.

Stalna arheološka razstava na Lendavskem gradu

V Galeriji-Muzej Lendava pravkar pripravljajo stalno postavitev na temo arheoloških izkopavanj na območju občine Lendava, ki bo prikazala zgodovino kraja in arheoloških raziskav na tem območju. Razstava bo na ogled takoj ko bodo epidemiološke razmere dopuščale odprtje muzejev in galerij.