Nezdružljivost funkcij župana Občine Lendava Janeza Magyara? “V tabeli o nezdružljivosti ti dve funkciji nista zavedeni kot nezdružljivi!”

Komisija za preprečevanje korupcije je predvčerajšnjim v skladu s tretjim odstavkom 29. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) obvestila javnost o ugotovitvah v zvezi z nezdružljivostjo funkcij župana Občine Lendava Janeza Magyara v povezavi s funkcijo člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Župan Magyar: “V tabeli o nezdružljivosti ti dve funkciji nista zavedeni kot nezdružljivi!”




Na podlagi prejete prijave je Komisija v letu 2020 uvedla postopek presoje nezdružljivosti opravljanja funkcije župana Občine Lendava. Ugotovila je, da poleg funkcije župana Janez Magyar opravlja tudi funkcijo člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Obe funkciji opravlja od decembra 2018.

“ZIntPK v prvem odstavku 27. člena določa, da poklicni funkcionar (med katere v skladu s 5. točko 4. člena ZIntPK in ob upoštevanju 34a. člena Zakona o lokalni samoupravi sodi tudi poklicni župan) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Madžarska samoupravna narodnostna skupnost  Občine Lendava je oseba javnega prava, kar izhaja iz Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih, ki v drugem členu določa, da so samoupravne narodne skupnosti osebe javnega prava,” so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije.

“Prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja naštetih subjektov je absolutna,” so mnenja v Komisiji za preprečevanje korupcije “in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom, kar pomeni, da tudi Komisija poklicnemu funkcionarju ne more izdati dovoljenja za zastopanje določenega subjekta ali za članstvo v organu upravljanja ali nadzora tega subjekta,” so še poudarili.

Zaradi ugotovljene nezdružljivosti obeh funkcij je Komisija 18.11.2020 Janezu Magyaru izdala opozorilo, naj v roku treh mesecev odpravi nezdružljivost oziroma se odreče opravljanju ene od obeh funkcij in o tem obvesti Komisijo. Iz odgovora, ki ga je Komisija pridobila od Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava izhaja, da župan Občine Lendava še vedno opravlja obe funkciji. Ker nezdružljivost funkcij ni bila odpravljena, je Komisija v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZIntPK o svojih ugotovitvah obvestila javnost.

Janez Magyar: “V tabeli o nezdružljivosti ti dve funkciji nista zavedeni kot nezdružljivi!”

“Komisija za preprečevanje korupcije ni odgovorila, kje jaz kot funkcionar izvajam koruptivno tveganje. KPK pri tem ni sledila dejstvu, da sta proračuna Občine Lendava in proračun Madžarska samoupravna narodne skupnosti Občine Lendava popolnoma ločena (MSNSOL se namreč financira neposredno preko državnega proračuna oz. točneje preko Urada Vlade RS za narodna vprašanja). Je KPK to dejstvo spregledala namenoma? Menim, da ja, saj me k temu razmišljanju vodi tudi dejstvo, da tabela o nezdružljivosti, ki jo je izdelala KPK, teh dveh funkcij ne šteje kot nezdružljivih. Si malo po svoje razlagajo zakone, da lahko nekoga diskreditirajo?

Nadalje omenjam še posebnost, ki Madžarsko samoupravno interesno skupnost ne more obravnavati zgolj kot navadno pravno osebo javnega prava, pač pa kot osebo javnega prava, za katero velja v skladu z 27. členom izjema od tega pravila, na katero se sklicuje KPK. ZIntPK v 1. odstavku 28. člena namreč dopušča izjeme (da je določen funkcionar lahko član oz. lahko opravlja tudi dejavnost upravljanja, nadzora oz. zastopanja če gre za društva, ustanovo in politično stranko). Je KPK namenoma “spregledala” to jasno določilo svojega akta?

Je KPK namenoma spregledal povezavo med 28. členom ZIntPK in 64. členom Ustave RS, ki povsem logično odpira razmišljanje in dejstvo, da je tudi v interesu manjšine, da nek poklicni funkcionar, v konkretnem primeru župan občine, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine, kandidira na volitvah za občinski svet narodne skupnosti in v kolikor je izvoljen v Svet narodne skupnosti, je tudi član Sveta madžarske narodne skupnosti. Tako članstvo zagotovo ne predstavlja nikakršne kršitve integritete, še manj tveganja za korupcijo, saj sem že pojasnil, da je financiranje madžarske narodne skupnosti zagotovljeno iz državnega in ne občinskega proračuna, zaradi česar odpade tudi vsako koruptivno tveganje.

V tem primeru gre za t.i. pozitivno diskriminacijo, kar je pri pripadniku manjšine dopustno in celo ustavno zagotovljeno. Zato bi to bilo, v nasprotju z določilom 43. členom Ustave, ki med drugim določa, da je volilna pravica splošna in enaka in, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. Če bi obveljalo trenutno tolmačenje KPK (sklicevanje zgolj na določilo 27. čl. Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije) in bi se kot aktualni župan občine Lendava odločil za ponovno kandidaturo za župana, bi mi bilo onemogočeno tudi sodelovanje na volitvah za Madžarski Svet samoupravne skupnosti Občine Lendava, čeprav sem kot pripadnik madžarske manjšine vpisan v ustrezen volilni imenik. Poenostavljeno povedano, bi mi bila preprečena ustavno zagotovljena pravica iz 2. odst. 43. člena, voliti in biti tudi izvoljen. Mi KPK namenoma jemlje to ustavno pravico? Zakonodajalec je namreč Državni zbor RS, v kakšnem smislu si to lahko KPK dovoli, da se postavi nad zakonodajalca t.j. Državni zbor RS?

Zaradi navedenega sem KPK predlagal in prosil, da se na Državni Zbor (ki je ta zakon sprejel) naslovi zahteva za obvezno (avtentično) razlago 28. člena Zakona integriteti in preprečevanju korupcije! KPK tega ni storil. Zakaj? A je to naredil spet namenoma? Izpostavil bi, da se je KPK postavil nad Zakonodajalca in tudi kar je velika nevarnost nad Ustavo RS, ki v 25. členu državljanom omogoča pravico do obrambe!” je zapisal župan Magyar.