Nezdružljivost: Ferenc Horváth meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče

Včeraj, nekaj minut po dvanajsti uri se je odvila 1. redna seja mandatno-volilne komisije, na kateri so obravnavali tudi prošnjo dveh predstavnikov madžarske manjšine, dr. Mihaela Kasaša in dr. Attile Kovácsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha in sicer zaradi nezdružljivosti funkcij. Slednji ima sicer po zakonu še tri mesece časa, da nezdružljivost odpravi.




Spomnimo: Tako dr. Kasaš kakor tudi dr. Kovács sta v prošnji navedla, da naj državni zbor pred potrditvijo mandata Horvátha za poslanca v DZ slednjega pozove, naj se odpove funkciji v Madžarski samoupravni narodni skupnosti (član sveta) in Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti (predsednik sveta), saj da je to “edina pravilna in tudi pravnoformalno ustrezna pot.” Da so funkcije nezdružljive, je potrdil tudi KPK, Horváth pa je prejel globo v višini 1.000 evrov. Njegov mandat je bil včeraj potrjen, slednji pa ima sedaj 3 mesece časa, da nezdružljivost (v novem mandatu) odpravi.

“Pogoji za obravnavo niso izpolnjeni”

Kot je pojasnila predsednica MVK-ja Janja Sluga, “da mandat poslanca lahko postane sporen samo na podlagi vložene pritožbe upravičenih pritožnikov in predloženih dokazov o bistvenih nepravilnostih v volilnem postopku, ali pa pri ugotavljanju volilnega izida. V zvezi z navedenim naj pojasnim, da nezdružljivost funkcije, članstva in dejavnosti, ki ga kot razlog za nepotrditev mandata navajata vlagatelja, ni mogoče šteti kot okoliščine, ki bi lahko vplivale na potrditev mandata.

Državni zbor mora v postopku pritožbe preizkusiti utemeljenost zatrjevanih nepravilnostih pri izvedbi volitev, zaradi katerih ne bi bilo mogoče priznati ugotovljenega volilnega izida. Trditev in dokazov o nepravilnostih v volilnem postopku, ali pri ugotavljanju volilnega izida pa ti dve vlogi teh dveh vlagateljev ne vsebujeta. Prav tako nezdružljivost funkcij članstva ali dejavnosti v našem pravnem redu ni določena kot omejitev pravice kandidiranja na volitvah v DZ. Poslanski mandat izhaja iz pasivne volilne pravice, ki je sestavljena iz pravice kandidirati, pravice pridobiti mandat in pravice izvrševati mandat. Ker pasivna volilna pravica iz navedenega razloga ni omejena, ima posameznik, ki je imel pravico kandidirati na volitvah, pravico tudi do mandata in njegovega izvrševanja.

Odločanje mandatno-volilne komisije o nepotrditvi mandata v tem primeru ne bi bila utemeljena na zakonu in bi pomenila poseg v pasivno volilno pravico izvoljenega poslanca. Zato vlogi dr. Attile Kovácsa in dr. Mihaela Kasaša v postopku potrditve mandatov ni mogoče upoštevati.”

Ferenc Horváth meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče

Matej Tašner Vatovec je pred tem dejal, da gre za težavo na zakonski ravni, saj nekateri zakoni niso usklajeni. Med drugim je dejal, da se vprašanje vleče že dlje časa in meče slabo luč ter pripomnil, da je potrebno najti način, kako v prihodnje preprečit takšne slabe prakse. Ferenc Horváth je uvodoma dejal, da “ta politična gonja proti meni traja že nekje tri leta in jaz se z gospodom Vatovcem popolnoma strinjam. Želim si in v teh treh letih sem tudi strmel za tem, da se to vprašanje, ki se nanaša na predstavnika narodne skupnosti razišče, oziroma, da se v zakonih točno navede, kaj je tisto kar se sme in kar se ne sme in določiti, kakšen je status organov avtohtonih narodnih skupnosti, ker tega se nekako vsi otepajo in vedno nas mečejo enkrat v en koš, drugič v drugi koš in ta zadeva je zelo nejasna.

Ravno zaradi tega, ker sem pred tremi leti, ko se je ta zadeva začela želel, da se to vprašanje čim prej reši, sem začel pravni postopek. Bil sem prepričan, da se bo ta pravni postopek do teh volitev že zdavnaj končal. Na žalost se še ni, zato sem po svoje zelo žalosten, saj bi v nasprotnem vsaj vedeli, na čem smo. Moja želja je bila že takrat in to sem tudi povedal in pri tem še nekako vztrajam, da želim, da zadeva pride do Ustavnega sodišča, ker menim, da je to vprašanje, o katerem mora soditi Ustavno sodišče. Tisti, ki ste imeli kadar koli opravke na sodišču veste, da do Ustavnega sodišča lahko pridemo le takrat, ko smo prehodili že vse pravne poti. Sam sem trenutno na teh poteh.

To, da je Višje sodišče izdalo sodbo proti meni, ni res. Ne more izdati sodbe proti nekomu, ki je sam sprožil postopek. Ni mi pritrdilo v mojih zadevah, to je res, a gre za dve čisto različni zadevi. Sam menim, da če živimo v pravni državi, v kateri mislim da živimo, pa če živimo v demokraciji, potem menim, da je edino prav, da je meni tudi dovoljeno, da poiščem svojo pravico in potem, ko bo odločalo Ustavno sodišče in kakor koli bo slednje v tej zadevi odločilo, bom seveda to odločitev tudi sprejel.” Horváth je še dodal, da zakonov zagotovo ne krši, da se strinja z gospodom Vatovcem in da to še ne pomeni, da krši zakon in ne pomeni, da je kar koli koruptivnega naredil, saj da obtožbe posluša že tri leta. “Počakajmo, da se ta postopek konča pred Ustavnim sodiščem in potem mislim, da bomo imeli vsi jasna navodila in jasno stališče glede tega vprašanja,” je zaključil Horváth.

FOTO: RTV Slovenija, 3. program