Ne povejte vlomilcem da ste na dopustu!

Poleti se nas veliko odpravi na krajše ali daljše počitnice. Da bi poletni oddih preživeli čimbolj prijetno in varno, vam policisti svetujejo, da še pred odhodom od doma poskrbite za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov.




S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše, vozila, tavine vozil, drzni ropi ipd.

Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, pa tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. “Prilika dela tatu” in  vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno “vabljiva” za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje …

Zato pred daljšo odsotnostjo z doma:

– zaklenite vrata in zaprite okna,
– predtem ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam – zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta),
– vklopite alarmno napravo,
– ključev ne puščajte na “skritih mestih”, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.,
– ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef),
– o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listikih ?),
– poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov?.)
– doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne,
– ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše,
– z vidnih mest umaknite vrednejše predmete,
– povejte sosedom, kako ste dosegljivi,
– preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu,
– zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.).

Če ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in otroke), pa:

– zaklepajte vrata,
– ne odpirajte vrat neznancem,
– varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami,
– Uporabljajte domofone in videodomofone ter kukala na vhodih.

Naj vaše vozilo na parkirišču ne postane tarča tatov in vlomilcev. Parkirišča so poleti polna vozil ob večjih turističnih centrih, ob morju, gorah, toplicah in drugih turističnih krajih. Priprto okno zaklenjenega vozila je prava vaba za priložnostne tatove. Z malo truda in že v nekaj sekundah lahko odprejo vaše vozilo, v katerem imate morda mobitel, denarnico, torbico ali kovček … Tudi odvzemi motornih vozil so pogosti, zlasti tistih višjega cenovnega razreda ali slabše varovanih, parkiranih na neosvetljenih mestih, v odprtih garažah …

– Svoja vozila zato primerno zavarujte.
– Izogibajte se parkiranju na slabo ali neosvetljenih ulicah ali parkiriščih.
– V vozilih na vidnih mestih (policah, sedežih) ne puščajte denarnic, dokumentov, prenosnih računalnikov, dragih oblačil in drugih vrednih predmetov.
– Zaščitite avtoradio.
– Zaprite vsa okna in vrata ter zaklenite vozilo in prtljažnik, pa tudi volan in pokrov posode za gorivo.
– Vklopite alarmno napravo.
– Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila, ki je parkiran zunaj, na prostem.
– Ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, na servisu …); preprečili boste ponareditev ključev in tatvino vozila.
– Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za hip.

Kolesa, predvsem v poletnih mesecih, so pogosta tarča storilcev kaznivih dejanj, ki vaše kolo uporabijo le za vožnjo, za rezervne dele ali za nadaljnjo prodajo. Te tatvine so najbolj pogoste v strnjenih naseljih večstanovanjskih zgradb in kadar so kolesa slabo zavarovana, tako pred vhodi v zgradbe kot v kolesarnicah in kleteh.

Tatvine, zlasti t. i. priložnostne tatvine, sodijo med najpogostejša kazniva dejanja. Z odloženo denarnico na pultu v trgovini, z vozilom v pogonu, ko na hitro “skočimo” po sladoled, z odloženo kamero in fotoaparatom na plaži, medtem ko veselo čofotamo v vodi, storilce kratko malo “privabljamo”. Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo.

Nepridipravi na plažah in bazenih, zlasti, kadar je gneča, za razliko od kopalcev ne počivajo, temveč “delajo”. Vsako leto je na plažah veliko tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s sabo na plažo. Med sproščenim poležavanjem ob vodi ali živahnim čofotanjem v njej namreč kar prekmalu pozabimo, da smo na plaži pustili ležati torbo povsem brez nadzora.